Kromosom Y je skupek genetskega materiala, ki ga običajno najdemo le pri moških. Foto:
Kromosom Y je skupek genetskega materiala, ki ga običajno najdemo le pri moških. Foto:
Afričani so v Veliko Britanijo prišlo na dva načina. Foto: EPA
Redkejši ko je priimek posameznika, večja je verjetnost, da bodo kromosom Y pripadal isti skupini.

Raziskava univerze v Leichestru je pokazala, da so ti moški imeli skupnega prednika iz 18. stoletja, vendar pa je mogoče afriški DNK v Britanijo prišel že prej.

Znanstveniki so tako ugotovili, da ima belec z redkim jorkširskim priimkom kromosom Y iz iste skupine, kot so jih našli pri moških iz zahodne Afrike. Gre za skupino A1, kamor spadajo kromosomi Y le 25 moških po svetu, vsi pa živijo v Afriki. Poiskali so še druge Jorkširčane z istim priimkom in ugotavljali prisotnost kromosoma.

Povezava se je pokazala med raziskovanjem povezav med moškimi oz. kromosomi Y in priimki. Bolj ali manj nespremenjen se, tako kot priimek, prenaša z očeta na sina.
Identitete moških raziskovalci ne želijo razkriti, da bi obvarovali njihovo zasebnost.

Redka dedna povezava
Vendar pa se zaporedje v dednem zapisu nekoliko spremeni, kar znanstvenikom omogoča lažje preučevanje različnih povezav med moškimi. Kromosome Y lahko razvrstimo v različne skupine, ki do določene mere odsevajo posameznikov geografski izvor. Nekatere skupine so povsem običajne npr. za vzhodno Azijo ali zelo redke v Evropi.

Znanstveniki so tako ugotovili, da ima belec z redkim jorkširskim priimkom kromosom Y iz iste skupine, kot so jih našli pri moških iz zahodne Afrike. Jorkširčan o tem, da bi imel prednike iz Afrike, ne ve ničesar. Znanstveniki so zato začeli iskati ljudi z enakim priimkom, ki se prične z R in izvira iz Jorkšira. Od 18 ljudi, ki so jih testirali, jih je sedem imelo kromosom Y iz skupine A1.

Moške so potem razvrstili v družinsko drevo, da bi dognali, kako so povezani ter ugotovili od kod je prišel njihov specifičen kromosom Y. Ugotovili so, da so omenjeni kromosom lahko dobili le na dva načina, oboje pa naj bi se zgodilo v 80. letih 18. stoletja. Dlje znanstvenikom ni uspelo priti.

V Veliko Briranijo po dveh poteh
Večina od enega milijona temnopoltih ljudi je na Otok prišla iz Karibov ali Afrike od sredine 20. stoletja naprej. Prej so Afričani v Britanijo prihajali z Rimljani kot vojska za obrambo Hadrijanovega zidu. Druga pot je bila trgovina s sužnji. Nekateri Afričani, ki so kot sužnji prišli v Afriko, so se kasneje na družbeni lestvici povzdignili precej visoko in se poročili.

Kromosom Y iz skupine A1 bi v Britanijo lahko prišel na oba načina, lahko pa se je to zgodilo že veliko prej. Zgodovina človeškega preseljevanja je zelo kompleksna, še posebej za otoške narode, kot je britanski, ta razsikava pa je razkrila, da preprosta in jasna ločnica med rasami ne obstaja.