Starship je največja, najvišja, najmasivnejša, najvišja, najmočnejša – in še kak pridevnik bi se našel – raketa v zgodovini, in to z ogromnim naskokom pred vso konkurenco. Obeta revolucijo pri raziskovanju vesolja, saj naj bi odnašala ogromne tovore za zelo nizko ceno. Tovori pa bi lahko bili množični in ceneni, v nasprotju z današnjimi vesoljskimi plovili, ki so po navadi redka, zapletena in draga. Letno bo izstreljenih na tisoče Starshipov, ki bodo polnili nebo s sateliti, pošiljali ogromne sonde v oddaljeno Osončje, ljudi pa na Luno in Mars. To so napovedi proizvajalca, ameriškega podjetja SpaceX.

Ključ do preboja je večkratna uporaba (skoraj) celotne rakete. V SpaceX-u radi spomnijo na letala. Kako drag bi bil polet, če bi aeroplan po vsakem poletu poslali na smetišče? In koliko cenejši je, ker letala delujejo desetletja?

SpaceX je ubral pravo pot

Falcon 9 je dokaz, da koncept deluje. Falcon 9 je težka nosilna raketa, ki leti od leta 2010. Opravila je že 400 poletov. Samo letos je bila večkrat v vesolju kot njeni glavni tekmeci v desetletju. V povprečju poleti en Sokol na tri dni.

Falcon 9 je tudi dokaz, da je ubral pravilno pot do večkratne uporabe raket. Nasa se je tega lotila že davno tega. Že v 70. letih prejšnjega stoletja je razvila raketoplan Space Shuttle, ki je bil prav tako večkrat uporaben (z izjemo rezervoarja za vodik). A en polet Vesoljskega čolnička je stal okoli 1,5 milijarde dolarjev, v treh desetletjih se je nabralo skupno 135 misij v vesolje. Falcon 9 pa bo – skupaj z izvedenko Falcon Heavy – samo letos naštel 133 izstrelitev. Račun? Zaračunana cena na polet se giblje med 60 in 70 milijoni dolarjev, notranji stroški podjetja pa naj bi bili pičlih 15 milijonov na polet. Falcon 9 je to dosegel "samo" s pristajanjem prve stopnje rakete, medtem ko drugo, tisto, ki tovor dejansko odda v vesolje, odvržejo. Da samo ta tehnološki preboj – večkratna uporaba prve stopnje – ni od muh, kaže slednje dejstvo. Prvi pristanek Falcona 9 je bil daljnega leta 2015, prva vnovična uporaba pristale stopnje po orbitalnem poletu pa je sledila leta 2017. Do danes navkljub vse večji množici posnemovalcev nihče ni ponovil dosežka.

Starship bo šel korak naprej. Večkrat uporabna bo tudi druga stopnja, vesoljsko plovilo Starship. Tako naj bi stroške poleta znižali zgolj na nekaj milijonov dolarjev na polet – vsaj tako napoveduje Elon Musk, znan po včasih pretiranem optimizmu. Nekateri strokovnjaki so se lotili analiz, ki kažejo, da bi realna cena posameznega poleta dosega 30 milijonov. A za ta denar bi lahko v vesolje spravili med 200 (s pristankom) in 400 tonami (brez pristanka) tovora. 400 ton je masa celotne Mednarodne vesoljske postaje, največjega vesoljskega plovila vseh časov.

Ogromen skok naprej se obeta pri potovanjih izven Zemljinega neba – do Lune, Marsa, asteroidov in še dlje. Starship bo po napovedih SpaceX-a lahko daleč v Osončje ponesel več kot sto ton tovora. Za primerjavo: navadno tja pošiljamo nekajtonske sonde. Starship bo to dosegel z dotakanjem goriva v orbiti. Izstreljen bo v nebo, kjer bo počakal na prispetje več dodatnih Starshipovih tankerjev, pravijo, da okoli deset, ki ga bodo napolnili. To bi strošek posamezne misije precej dvignilo – izračun čez palec kaže na 300 milijonov – a glede na ogromen tovor bo zadeva še vedno smešno poceni, sploh, če to primerjamo z raketo SLS, ki lahko pošlje 27 ton proti Luni za štiri milijarde dolarjev, in to enkrat na nekaj let. Starshipova zmogljivost bi lahko dejansko omogočala gradnjo obsežnih naselbin na drugih nebesnih telesih, na Luni in Marsu. Dovolilo bi nam pošiljanje ogromnih vesoljskih plovil, zmogljivih sond, v zunanji del Osončja, k Jupitru, Saturnu, Neptunu in Uranu.

Vesolje bi lahko postalo precej bolj dostopno. SpaceX namerava letno opraviti stotine izstrelitev, na vrhuncu baje celo tisoče Starshipov. To pomeni, da bo odhod v vesolje kot letalski promet, odhodi bodo gosto nastlani in predvidljivi. Dandanes ni preprosto pridobiti prostora na raketi, izstrelitve (če odštejemo Falcona 9) so nekajkrat na leto in pogosto zapolnjene že leta vnaprej.

Hitreje, več, ceneje

Spremenil bi se lahko način, kako se lotevamo vesoljskih misij. Način, kako razvijamo vesoljske tehnologije. Danes je namreč treba vesoljska plovila optimizirati, jim rezati kilograme in grame, uporabljati najzanesljivejše materiale, jih do obisti preizkušati, da se možnost odpovedi kar se da zmanjša. To je drago in obenem omejujoče. Če pa ima razvijalec na voljo ogromno prostornino Starshipa, razkošno maso, nizko ceno in hitro izstrelitev, se lahko razvoja loti povsem drugače. Kilograme lahko dodaja, in ne odvzema, uporabi lahko cenene materiale, odpove večino testiranj in se loti masovne proizvodnje. Na ta način lahko na Mars pošljemo ducate roverjev – pa kaj, če jih nekaj odpove. Naredimo lahko večje število Voyagerjev in jih pošljemo izven Osončja, in to za nižjo ceno.

Kaj pa, če ...

Tvegajmo in predlagajmo misijo Voyager 3, ki bi morda dvignila precej prahu. SpaceX izstreli Starship v nizkozemeljsko tirnico in ga zvrha napolni z gorivom. Starship se usmeri na pot, ki vodi izven Osončja in pospešuje, kolikor mu dajo motorji. V tovornem prostoru pa se skriva tretja raketna stopnja, recimo znani in preizkušeni Centaur. Morda celo precej povečana, okrepljena in s precej dodatnega goriva. Ko Starship izprazni rezervoarje, odda Kentavra na svojo pot. Potem še Centaur prižge motorje, pospešuje do meja svojih zmogljivosti in na pot odda novega Voyagerja, opremljenega z večjo zalogo plutonijevih celic, ki mu omogočajo morda stoletno – ali več – delovanje. Voyager 3 izjemno hitro zapusti Osončje, prehiti starejša brata iz prejšnjega tisočletja, preučuje medzvezdni prostor in je dolgo časa naš pionir po Galaksiji. Samo primer, kam lahko pripelje domišljija na podlagi možnosti, ki jih ponuja Starship.

Sorodna novica SpaceX izvedel neverjetno: ujel je ogromno raketo v zraku. Starship "pristal" na morju.

Starship naj bi že čez dve leti popeljal človeka na Luno, na kar trdno računa ameriška vesoljska agencija Nasa. Ustanovitelj podjetja Elon Musk pa je celo napovedal, da bodo že leta 2026 – čez dve leti! – poslali več Starshipov, ki bodo poskusili pristati na Marsu. In če bodo pristanki varni, naj bi že leta 2028 na Mars poslali prvo posadko. Še ena izjemno drzna napoved, ki spet ni nemogoča. Je pa v kategoriji – verjeli bomo, ko bomo to tudi videli. Še večje vprašanje je, ali bo Starship po pristanku na Marsu imel dovolj goriva za vrnitev domov. In če ne, od kod ga bo vzel?

SpaceX mora dotlej streti vrsto tehničnih orehov. Med drugim, kako v vesolju pretakati, predvsem pa ohranjati ohlajeno gorivo, saj ga ženeta tekoči kisik in metan. Pot do Marsa in nazaj je zelo dolga. Kisik in metan odvrevata in ju je treba redno odvajati iz rezervoarjev, da ti ne počijo. Treba bo izmojstriti pristajanje na neravnih, morda prhkih tleh Lune ter Marsa, ne da se visoki Starship prevrne. Nujno bo zagotoviti zanesljive sisteme za ohranjanje bivanjskih razmer, pa zaščito pred sevanjem ... Seznam je dolg. A glede na hiter napredek tako SpaceX-a kot programa Starship, glede na vse njihove dozdajšnje dosežke, kjer jim je konkurenca napovedovala polome, jim bo najbrž uspelo streti tudi ostale orehe na seznamu.

Ujeli so raketo v zraku

SpaceX je letos opravil kar štiri testne polete Starshipa. Prvi se je končal dokaj klavrno, z eksplozijama Starshipa in Super Heavyja še pred ciljem. Preostali trije pa so bili zmagoslavni. Krona je bil oktobrski polet, kjer se je proslavil Super Heavy. 275 ton kovine z dodatnim gorivom je kot sneta sekira padalo z neba pri hitrosti več tisoč kilometrov na uro, priletelo do izstrelitvenega stolpa na decimetre natančno, zaviralo z raketnimi motorji in končalo v varnem prijemu ogromnih mehanskih rok. Verjetno najbolj epski prizor desetletij na področju raketne tehnologije.

To je raketni preboj, ki smo ga doživeli letos. Preboj, ki naznanja revolucijo v prihodnjih nekaj letih. Dogajanje bo vse gostejše in na MMC-ju ga bomo z zanimanjem spremljali.