Neka tajnica z Otoka je delala v Parizu in ob tem anonimno pisala spletni dnevnik. V njem je pod psevdonimom pisala, kaj se dogaja v službi, pri tem pa ni omenila, za katero podjetje gre. Ko so vodje blog opazili, so jo odpustili, češ da s svojim pisanjem škodi ugledu podjetja.

Tajnica je vložila tožbo in začela peticijo proti tovrstnim ravnanjem, saj meni, da to ni pravilno, sploh pa je znano, da to ni osamljen primer. Zanimiv je tudi primer neke ameriške stevardese, ki opisuje svoje delavnike na letalu, ob tem pa se je slikala v uniformi za naslovno stran. Službo je izgubila, ker je bila njena drža menda preveč kočljiva.

Bitka se bo zaostrovala
Kakor koli, strokovnjaki pravijo, da bo bitka med podjetji, ki se bojijo za svoj ugled, in blogerji, ki jih bo cenzura zgolj težko doletela, vse večji. Spletni dnevniki so namreč področje, kjer se lahko vsak posameznik izraža na način, ki si ga je izbral, brez omejitev, saj je tudi sam splet brez omejitev.

Spletni dnevniki tako vse bolj postajajo resničnost, postajajo oblikovalci javnega mnenja, kar najbolj seveda skrbi podjetja, pa tudi politiko. Podjetja so sicer že naredila korak naprej in izkoriščajo spletne dnevnike za svojo reklamo. Tako mora denimo okoli 3.000 uslužbencev IBM-a pisati svoje bloge, s čimer se reklamirajo na lep način tudi prek teh, na trenutke dokaj kočljivih medijev.

Pričakovan okoren odziv politike
Politika se kajpada odziva na malce bolj okoren in zastarel način. Indijci so se "znašli" in veliko blogov kar ukinili, seveda z izgovorom, da ti kvarijo javno moralo. Podobne prijeme uporabljajo glede cenzure vedno aktualni Kitajci, iz zahodnega sveta pa za zdaj večjih oziroma odmevnejših posegov ni bilo zaznati.

Spletni dnevniki oblikovalci javnega mnenja
Je pa znano, da je vpliv na javno mnenje vse večji s strani spletnih dnevnikov, saj že napovedujejo zaton spletnih novičarskih portalov, saj bodo ljudje sami pisali svoje mnenje na svoje novičarske strani, obratujejo pa tudi že spletni dnevniki, kjer svoje članke objavljajo vsi uporabniki, na vrh pa se postavljajo tisti, ki so najbolj brani.

Politiki v zahodnem svetu so sicer že začeli pisati tudi svoje bloge, s čimer so se vdali v boj na nož na tržišču spletnih dnevnikov. Verjetno še najbolj priljubljen je blog evropske komisarke Margot Wallström, na pravi in dnevno ažuriran blog slovenskega politika pa še čakamo.

M. K.