Ti so si leta prizadevali, da bi ustvarili računalniško simulacijo dogajanja v vesolju po velikem poku. Prva zvezda, ali bolje, protozvezda, je bila obdana z velikansko maso plina, v okoli 10.000 letih pa je njena masa narasla že na desetkratno sončevo maso, kar je za vesoljsko povprečje precej hitra rast.

"Prve zvezde so bile zelo drugačne od našega Sonca," je dejal Lars Hernquist, profesor astronomije na harvardski univerzi. Medtem ko je Sonce večinoma iz vodika, vsebuje pa tudi kisik in ogljik, so prve bile zvezde večinoma iz helija in vodika in so bile mnogo svetlejše od današnjih. Imele pa so tudi sorazmerno kratko življenjsko dobo, ki je znašala "le" kakih milijon let. Zaradi kratke življenjske dobe prve generacije zvezd tudi ni več. Kljub temu pa je v naši galaksiji še zmeraj mogoče najti zvezde s precej nenavadnimi lastnostmi, ki morda pripadajo drugi generaciji.

Po besedah Hernquista je raziskovalcem vpogled v formacijo zvezd in primerjava značilnosti zvezd različnih obdobjih zgodovine vesolja v pomoč tudi pri razvozlavanju uganke nastanka življenja.