Spletne strani slovenskih ministrstev so uporabne le, če natančno veste, kaj iščete. Povprečni uporabnik bi po treh klikih preprosto obupal, bolje pa morajo po njih znati krmariti novinarji in zainteresirana javnost, saj tu najde pomembne podatke za svoje delovanje, kot so osnutki zakonov, razpisi in podobno.

Tomasz Pirc, svetovalec za področje interaktivnih medijev in uporabniške izkušnje, pravi, da tak poenoten nastop, kot je zdaj, ni najprimernejši, saj se nameni spletnega mesta ene službe lahko bistveno razlikujejo od namenov druge službe, razlikujejo pa se tudi motivi uporabnikov.

Dialoga med politiko in državljani ni
V času vedno novih možnosti, ki jih splet ponuja, so strani nemoderne. "Obstoječa spletna mesta služijo predvsem predstavitvi samih institucij. Tak način izrabe interneta še vedno sledi zastarelim konceptom komuniciranja od zgoraj navzdol, v smeri od institucije k uporabniku," pravi Pirc. To pomeni, da slovenska politika niti ne poskuša uporabljati spleta za neposrednejšo komunikacijo s svojimi državljani, ki bi lahko sodelovali pri soustvarjanju politike. To je navsezadnje bistvo demokracije. "Angažiranost javnosti pri (so)ustvarjanju vsebine oziroma za vzpostavljanje resničnega dialoga med institucijo in uporabniki je na zelo nizki ravni," ugotavlja Pirc.

Spletne strani načelno urejajo predstavniki za stike z javnostmi. Pri tem so eno bolj, drugi manj spretni in posledično so tudi spletne strani zato nekatere bolj, druge manj uporabne in pregledne.

Ana Jurišič