Sprejetje zakona naj bi bilo nujno, saj je tovrstna pošta nenehno polnila poštne predale uporabnikov elektronske pošte, ki so za brisanje porabili veliko časa, to pa je med drugim povzročalo tudi poslovno škodo. Ameriški politiki so se doslej izogibali posegom v splet, vendar tudi dosledni zagovorniki svobode izražanja niso mogli zavreti sprejetja zakona.

Kazen tudi do petih let zapora
Zakon pooblašča Zvezno komisijo za trgovino, da sestavi poseben seznam uporabnikov interneta, ki ne želijo dobivati nezaželene elektronske pošte, in pošiljateljem grozi s kaznimi, ki segajo do petih let zapora. Zakon prepoveduje pošiljanje elektronske pošte z lažnim povratnim naslovom, ki pošiljateljem omogoča, da se skrijejo in na dan pošljejo na milijone elektronskih sporočil. Nepridipravi prav tako ne bodo smeli več pobirati elektronskih naslovov uporabnikov prek interneta. Vsak uporabnik se bo lahko prijavil na seznam in upal, da bo imel končno malce miru za resno delo.

Omenjeni zakon je prvi resnejši poseg v splet v ZDA od leta 1998, ko je kongres prepovedal zbiranje zasebnih podatkov otrok, mlajših od 13 let.