Misijo v vrednosti 500 milijonov evrov namerava Esa zaradi velikih stroškov pripraviti skupaj z ameriško agencijo Nasa in ostalimi vesoljskimi agencijami po svetu. Mobilni laboratorij, ki bo na površju rdečega planeta pristal dve leti po izstrelitvi, bo v Marsovem ozračju iskal sledove življenja.

Raziskoval bo tudi delovanje potresov na planetu, so zapisali na spletni strani vesoljske agencije.

Zračne blazine za ublažitev pristanka
Misija, ki jo bo v vesolje ponesla ruska transportna raketa Sojuz, bo vključevala vsaj enega robota, namenjenega raziskovanju Marsa in iskanja sledov morebitnega življenja. Še posebna pozornost bo namenjena preučevanju vulkanskega delovanja ter iskanju sledov potresov in vode. Pri tem si bo robot pomagal s kopanjem v Marsovo površje.

Znanstveniki so se že sešli na srečanju, na katerem so preučevali najboljše možnosti pristanka. Najbolj verjetna je možnost uporabe posebnih raketnih motorjev in zračnih blazin, ki bi ublažile stik s površjem.

Kmalu možnost povratka na Zemljo?
Napovedana misija na Mars bo le del širšega projekta Aurora, ki v naslednjem desetletju med drugim vključuje tudi misijo na Saturn, pa tudi novo misijo na Mars, ki bi bila sposobna povratka na Zemljo. V Esi priznavajo, da bo slednje zaradi zapletenosti ponovnega vzleta z Marsinega površja mogoče le v sodelovanju z ameriškimi vesoljskimi strokovnjaki.

Prva evropska misija na Mars Beagle 2 se je leta 2003 po poročanju BBC-ja končala z neuspešnim poskusom pristanka. Poročilo o neuspešnem projektu navaja, da je bilo plovilo preslabo pripravljeno na vstop v Marsovo ozračje.