Severni sij nastane, ko nabiti sončevi delci trčijo ob pline v ionosferi. Rezultat je posebna zvrst svetlobe. Foto: EPA
Severni sij nastane, ko nabiti sončevi delci trčijo ob pline v ionosferi. Rezultat je posebna zvrst svetlobe. Foto: EPA

Potovanje magnetnega pola bi lahko povzročilo, da iz Severne Amerike ne bi bilo več mogoče opazovati Severnega sija, namesto tega pa ga bo mogoče opazovati iz Sibirije in Evrope.

Gibanje magnetnih polov, ki se razlikujejo od zemeljskih polov, sicer ni nič neobičajnega. V zadnjih 150 letih je tako severni magnetni pol spremenil položaj za okoli 1.100 kilometrov, v istem obdobju pa je Zemlja izgubila 10 odstotkov moči magnetnega polja. Gibanje je izrazito zlasti zadnjih 100 let, medtem ko se v prejšnjih štirih stoletjih ni bistveno spreminjalo.

Strokovnjaki sicer menijo, da spreminjanje položaja magnetnega pola ni nič nenavadnega in je del stalnega procesa, tako da bi se pol nekoč znova vrnil na ozemlje Kanade, kjer se trenutno nahaja, poroča BBC.

Severni magnetni tečaj, proti kateremu kaže tudi položaj igle na kompasu, je bil prvič odkrit leta 1831. Ko so ga raziskovalci znova obiskali leta 1904, se je vmes premaknil za 50 kilometrov.