Slovenija je s 1. januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije in s tem končala skoraj 17-letno sago vstopanja. Zgodba se je začela že leta 2008 s podpisom sporazuma o sodelovanju, zadnjih nekaj let pa smo imeli status pridružene članice, ki je omogočal omejeno sodelovanje pri programih, a država ni imela polnega glasu pri soodločanju o prihodnosti agencije.

Zdaj, ko je Slovenija uradno dobila enako težo kot vseh preostalih 22 članic, je v Rimskih Toplicah potekal vrh med predstavniki naše države in najvišjimi predstavniki Ese. Tam so udeleženci iskali nove priložnosti, ki jih za slovenska podjetja, univerze in raziskovalne inštitute prinaša polnopravni status. "S tem se bodo naša podjetja, kar je ključno, lahko na razne programe prijavljala enako samozavestno kot druge pomembne gospodarske družbe iz drugih držav," je za Televizijo Slovenija ob tem pojasnil minister za gospodarstvo Matjaž Han. Pojasnil je, da bo Slovenijo članstvo v letošnjem letu stalo 6 milijonov evrov, v obdobju 2026–2028 se bo strošek povečal na 12 milijonov evrov, nato pa na 18 milijonov evrov.

Sodelovanje Ese in Slovenije sicer ni novo, saj poteka že od leta 2009, ko je Slovenija podpisala sporazum za evropske sodelujoče države, je za Prvi dnevnik Televizije Slovenija poročala Saša Kisovec. Sodelovanje je leta 2016 okrepila s pristopom k pridruženemu članstvu, leta 2020 pa s pridružitvenim sporazumom. Lani je z ratifikacijo sporazuma o polnopravnem članstvu naredila še zadnji korak k popolni vključitvi v organizacijo.

V osmih letih pridruženega članstva je 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v vrednosti skoraj 50 milijonov evrov. S tem se je pokazalo, da denar, vložen v Eso, ni "izgubljen". Slovenija je namreč iz agencije počrpala več denarja, kot je vanjo vložila. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo vsak evro, vložen v vesoljski sektor, ustvari od štiri do pet evrov in podpira 11 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Državna slovesnost v Centru Noordung v Vitanju

Zvečer bo v Centru Noordungu v Vitanju osrednja državna slovesnost. Slavnostni govorniki bodo predsednik vlade Robert Golob, generalni direktor Evropske vesoljske agencije Josef Aschbacher in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Slovesnost, ki jo je zasnoval in režiral Nejc Gazvoda, se bo začela ob 20. uri, prenos bo na voljo na 2. programu TV Slovenija. Še predtem, ob 15.30, bo novinarska konferenca po vrhu med Slovenijo in Eso, na kateri bo poleg Aschbacherja in Hana tudi Renato Krpoun, predsednik sveta Ese.

Ob tej priložnosti bo izdana tudi nova izdaja knjige Problem vožnje po vesolju – Raketni motor, ki jo je napisal Herman Potočnik - Noordung daljnega leta 1928, skoraj sto let nazaj. Nova izdaja je usklajena med Centrom Vitanje in zavodom Ksevt. Noordung je bil pionir vesoljske arhitekture, opisal je koncept geostacionarnega satelita in začrtal vesoljsko postajo v obliki kolesa, s katero bi v orbiti rešili problem manka težnosti.

Slovenija bo Esi kot uradno darilo podarila maketo Noordungove vesoljske postaje; maketa bo stalno razstavljena na sedežu agencije.

Slovenija močna predvsem pri opazovanju Zemlje

Evropska vesoljska agencija (Esa) je druga največja vesoljska agencija na svetu, tako po proračunu kot po dosežkih. Njene članice so Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo. Ustanovljena je bila leta 1975, posvečena pa je mirnemu raziskovanju in uporabi vesolja v korist človeštva.

Kaj pa počne Slovenija na tem področju? Naša država je zelo močna na področju opazovanja Zemlje. Slovenska podjetja so izdelala platforme za hitro in učinkovito obdelavo velikih količin podatkov satelitov in drugih sistemov za oddaljeno opazovanje. V vesolju imamo dva satelita, letos naj bi bil lansiran še en. Slovensko tehnologijo je najti po skoraj vseh večjih izstreliščih raket na svetu. Prepoznavni smo na področju vesoljske medicine, torej proučevanja zdravja v vesoljskih razmerah, pa pri pripravi tehnologij za naseljevanje Lune in Marsa. Slovenski znanstveniki sodelujejo pri najpomembnejših astronomskih projektih.