1. Slovenija se je pridružila Esi

Sorodna novica Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

Slovenija je s 1. januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa). Doslej je bila pridružena članica. To pomeni, da je lahko sodelovala pri nekaterih programih, ne pa vseh, in da je imela omejene glasovalne pravice. Zdaj bo naš glas pri najpomembnejših strateških odločitvah o prihodnosti imel enako težo – po načelu ena država, en glas.

Povečala se bo tudi konkurenčnost naših podjetij na svetovnem vesoljskem trgu. Slovenija je namreč še pred vstopom morala dokazati, da so njena podjetja, pa tudi raziskovalni inštituti in univerze dovolj razviti in zmogljivi, članstvo v Esi in sodelovanje v njenih programih pa dodata "značko kakovosti".

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež meni, da bo s tem slovenski vesoljski grozd dobil nove poslovne priložnosti in prostor za nadaljnji tehnološki razvoj.

Slovenski vesoljski sektor je sestavljen iz skoraj 50 podjetij, raziskovalnih inštitutov in univerz, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z vesoljem.

Frangež pa poudarja, da je treba razvijati vesoljske tehnologije, obenem pa najti način, kako te tehnologije uporabiti za izboljšanje našega življenja na Zemlji.

Po mnenju vodje Slovenske vesoljske pisarne Tanje Permozer pridobitev statusa polnopravne članice Ese za Slovenijo predstavlja pomembno priznanje, saj se država s tem uvršča v vesoljsko elito, prinaša pa ji tudi številne strateške in gospodarske prednosti.

Omogoča ji enakopravno sodelovanje pri vseh ključnih odločitvah v Esi, krepitev mednarodnega sodelovanja in prepoznavnosti Slovenije v vesoljskem sektorju, dostop do novih programov, ki krepijo raziskave, razvoj in komercializacijo tehnologij, možnost večjega geografskega povračila sredstev v obliki projektov za slovenska podjetja, prispevek k trajnostnemu razvoju in digitalizaciji ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Po besedah Permozer se odpira tudi pot za ustanovitev slovenske vesoljske agencije. Slovenski vesoljski sektor za nacionalno vesoljsko agencijo ta trenutek še ni dovolj zrel, meni. Obeta si, da bi jo lahko dobili v roku petih let.

Slovenija se z Eso povezuje od leta 2008, začelo pa se je s statusom sodelujoče države. Leta 2016 je postala pridružena članica, leta 2020 pa status nadgradila s pridružitvenim sporazumom. V letu 2024 je z ratifikacijo sporazuma o polnopravnem članstvu naredila še zadnji korak k popolni vključitvi v Eso.

Do zdaj je bilo podpisanih več kot 60 pogodb z Eso, kar je omogočilo visokotehnološke projekte slovenskih podjetij in institucij. Področno povračilo sredstev, s katerim Esa meri uspešnost neke države, je za Slovenijo večje od 1, kar pomeni, da počrpamo več kot 100 odstotkov vloženih sredstev.

Polnopravno članstvo v Esi za Slovenijo pa prinaša dodatne finančne obveznosti. Članarina se je z dosedanjih 500.000 evrov povečala na približno 2,8 milijona evrov. Poleg tega pa bo ob pristopu Slovenija plačala tudi enkratni znesek 1,7 milijona evrov.

Polnopravno članstvo bomo v Sloveniji počastili s slovesnostjo 10. januarja v Centru Noordung v Vitanju. Istega dne bo v Rimskih toplicah potekal vrh med Slovenijo in Eso, osredotočen na nove priložnosti, ki jih članstvo prinaša slovenskemu vesoljskemu sektorju.

2. Esino priznanje znanstveniku slovenskih korenin

Slovenski fizik Marcos Bavdaž, ki vodi tehnološki oddelek v Evropski vesoljski agenciji na Nizozemskem, je pretekli teden v Parizu prejel nagrado generalnega direktorja Ese Josefa Aschbacherja za inovacije v znanosti in tehnologiji. Priznanje je prejel za razvoj optike iz silicijevih por za Esino misijo NewAthena, ki bo močno vplivala na vsa področja astrofizike, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Esa nagrade generalnega direktorja za inovacije in preobrazbo na področju znanosti in tehnologije od leta 2023 podeljuje sodelavcem, ki so s svojimi prispevki pomembno pripomogli k uspehu agencije. "Počaščen sem, da sem prejel to nagrado, ki predstavlja priznanje za moje delo v zadnjih 20 letih na podlagi mojih patentov," je povedal Bavdaž, Slovenec, rojen v Braziliji, ki na Nizozemskem vodi oddelek za razvoj naprednih tehnologij za prihodnje Esine znanstvene odprave.

Bavdaž je izumil revolucionarno novo tehnologijo rentgenske optike, optiko s silicijevimi porami, ki bo omogočila izvedbo velike Esine znanstvene misije NewAthena (New Advanced Telescope for High-Energy Astrophysics) – največjega rentgenskega observatorija, kar jih je bilo kadar koli zgrajenih. Pod vodstvom Bavdaža so evropska industrija in institucije razvile to prelomno tehnologijo od prvih idej do njene pripravljenosti za uporabo v misijah.

Optika s silicijevimi porami je ključna tehnologija za misijo NewAthena, saj omogoča izjemno zmogljivo opazovanje rentgenskega vesolja. Kot je pojasnil Bavdaž, je prednost optike s silicijevimi porami v tem, da zagotavlja veliko učinkovito površino, dobro kotno ločljivost in hkrati nizko maso, medtem ko lahko obstoječe tehnologije rentgenske optike optimizirajo le dva od teh treh parametrov.

Observatorij NewAthena naj bi izstrelili okoli leta 2037 z evropsko raketo Ariane 6. Raziskoval bo nekatere najbolj visokoenergijske pojave v vesolju z natančnostjo in globino brez primere. "S pogledom globoko v vesolje bo NewAthena opazovala nastanek prvih črnih lukenj in bo močno vplivala na vsa področja astrofizike. Ta misija bo zagotovila izjemno kombinacijo učinkovite površine, opazovanje velikega območja neba in energetske ločljivosti," je povedal Bavdaž.

S pomočjo Bavdaževe tehnologije rentgenske optike s silicijevimi porami bo observatorij omogočil študije širokega spektra astronomskih pojavov, od planetov in eksoplanetov, izbruhov žarkov gama, črnih lukenj, Jupitrovega severnega sija do kometov v našem Osončju.

Misija NewAthena je del širšega Esinega programa Kozmična vizija (Cosmic Vision), ki določa prioritete za raziskovanje vesolja v prihodnjih desetletjih. Novembra 2023 je Esin odbor za znanstveni program potrdil misijo NewAthena kot osrednjo misijo Esinega znanstvenega programa. S to misijo želi Esa v prihodnjih desetletjih prevzeti vodilno vlogo na področju rentgenske astronomije, še poroča Slovenska tiskovna agencija.

3. Že dva tisoč poletov v ruski raketni družini R-7

Rusija je prejšnjo sredo z Bajkonurja izstrelila raketo Sojuz-2.1b. Ta je v vesolje ponesla opazovalni satelit Resurs-P št. 5, piše ruska državna agencija TASS.

Sateliti Resurs-P so po ruskih navedbah namenjeni opazovanju okolja, onesnaževanja in preučevanju naravnih virov. Njihova ločljivost je manjša od metra, navaja TASS. Od leta 2013 jih je bilo izstreljenih pet.

Še ena izmed številnih rutinskih misij raket Sojuz, torej – razen tega, da gre za zelo visok jubilej. To je bila že 2000. izstrelitev v ruski raketni družini R-7. Ob dolgoživosti se ta lahko pohvali tudi z zgodovinskimi dosežki.

Razvoj se je začel že daljnega leta 1953, vodil ga je slavni sovjetski raketni inženir Sergej Koroljov v inštitutu OKB-1, danes znanem kot Energia. Sovjetska zveza je želela raketo za izstreljevanje jedrskih konic na ZDA. Ker so bile sovjetske jedrske bombe zelo masivne, so potrebovali tudi zelo zmogljivo napravo. Koroljov je pripravil 37 metrov visoko in 10 metrov široko raketo, ki je lahko ponesla pettonsko bojno konico osem tisoč kilometrov stran. To je bila R-7, prva medcelinska balistična raketa na svetu. Krstni polet je bil izveden leta 1957.

Sovjeti so kaj kmalu ugotovili, da R-7 ni pripraven za jedrsko bojevanje. Priprave na izstrelitev so namreč trajale deset ur, raketa pa je bila lahko zaradi ohlajenega goriva, ki z gretjem odvreva, le eno uro na ploščadi.

Obenem pa je postalo jasno, da jim omogoča dostop do vesolja. Nekoliko prilagojeni R-7 je tako oktobra 1957 v vesolje poslal prvi satelit Sputnik, leto pozneje sondo Luna proti Mesecu, leta 1961 pa prvega človeka v vesolje. Prva različica z imenom Sojuz je poletela leta 1966, danes pa so na delu izvedenke Sojuz-2.1a, Sojuz 2.1b in Sojuz 2.1v. Po dizajnu so podobne izvornemu R-7, so pa precej nadgrajene in posodobljene.

Edina aktivna raketa, ki bi lahko presegla 2000 poletov, je SpaceX-ov Starship, če bo res letel več stokrat, celo tisočkrat na leto, kot napoveduje ameriško podjetje. Njihova raketa Falcon 9 je doslej naštela 400 poletov, a se bo najbrž upokojila še pred dosego mejnika.

Video: Posnetek izstrelitve R-7 iz leta 1957

4. New Glenn je pripravljen za izstrelitev

Ameriška družba Blue Origin bo predvidoma v torek ob 7. zjutraj po našem času opravila prvo izstrelitev nove rakete New Glenn.

Prva stopnja rakete je večkrat uporabna in bo že na krstnem poletu poskusila pristati na robotski ladji, kar je precej tvegano. Obstaja precejšnja možnost, da bomo priča veliki eksploziji.

Če pa bo pristanek uspel, bo Blue Origin poleg SpaceX-a edini akter na svetu, ki se lahko pohvali s pristankom prve stopnje po poletu v orbito.

Izstrelitveno okno bo odprto med 7.00 in 10.45 po našem času.

New Glenn je supertežka nosilna raketa. Visoka je 98 metrov in dolga sedem metrov. V nizkozemeljsko tirnico zmore 45 ton tovora, v geostacionarno 13,6 tone, proti Luni pa lahko požene sedem ton, navaja podjetje. Prvo stopnjo žene sedem motorjev BE-4 na metan in kisik s potiskom 250 ton (2450 kilonewtonov) na motor; drugo pa dva BE-3U na vodik in kisik s 73 tonami (712 kilonewtoni) potiska na motor.

Cena za polet ni javno znana, se pa po strokovnih medijih omenja številka 67 milijonov dolarjev. To je primerljivo z 62 milijoni, kolikor naj bi SpaceX zaračunal za Falcona 9. A pozor, New Glenn lahko – če številke držijo – za primerljivo ceno odnese dvakrat več tovora. Falcon 9 namreč zmore med 17 in 22 tonami v nizko zemeljsko tirnico.

New Glenn bo hodil v zelje tudi zmogljivejši SpaceX-ovi raketi Falcon Heavy, ki zmore med 50 in 64 tonami tovora v nizkozemeljsko tirnico, stane pa od 100 do 150 milijonov na polet.

S ponedeljkom se bo torej začela ostra tekma med SpaceX-om in Blue Originom na trgu izstrelitev. Kako bo vplivala na druge raketne ponudnike, ne vemo, lahko pa sklepamo, da bo pritisk vse hujši in da bo letelo perje, saj o tem javno jadikujejo tudi v Evropi (poglavje 3).

Blue Origin vzporedno razvija tudi večkrat uporabno drugo stopnjo New Glenna. O njej je malo znanega, saj so v podjetju tradicionalno skrivnostni. Razvoj pod imenom Project Jarvis se je začel pred nekaj leti, ko je SpaceX-ov Starship prvič varno pristal.

Srdito korakanje

Zanimiva je tudi zgodba Blue Origina, saj ima očitne vzporednice s SpaceX-om. Obe podjetji sta bili ustanovljeni na prelomu tisočletja, za obema stojita zelo premožna podjetnika in obe sta se že na začetku odločili za večkratno uporabnost raket.

Blue Origin je leta 2000 ustanovil Jeffrey Bezos, znan predvsem po spletnem trgovcu Amazon. A Bezos se je v primerjavi z Muskom odločil za ustaljen, "konvencionalen" pristop do razvoja vesoljskih tehnologij: po korakih, počasi in z veliko preizkušanja – in posledično izrazito zaostal za rivalom. Razvoj New Glenna se je začel že daljnega leta 2012, pa smo šele zdaj na pragu prvega poleta, medtem ko Muskovi Falconi 9 pristajajo že od leta 2015, izstrelitev pa se nabere več kot sto na leto.

A Bezos se ne da. Pred leti je spoznal, da razvoj poteka prepočasi. Zapustil je svoj položaj v Amazonu in se posvetil Blue Originu, ki mu očitno veliko pomeni. V podjetje je vnesel nekaj elementov pristopa SpaceX-a in precej pospešil razvoj. To ga tudi veliko stane, a je očitno pripravljen odpreti denarnico. Letno po lastnih besedah proda za nekaj milijard dolarjev delnic Amazona in jih vlaga v Blue Origin.

Sodeč po intervjujih je že dolgo navdušenec nad raziskovanjem vesolja, dobro pozna zgodovino vesoljskih poletov in iz glave navrže številne podrobnosti.

Pred leti je tudi razgrnil svojo vizijo raziskovanja vesolja. Ta je precej ohlapna in zelo dolgoročna, a do neke mere sovpada z vizijo Elona Muska in podjetja SpaceX: večkratna uporabnost vesoljske opreme in izkoriščanje surovin v vesolju, vode na Mesecu, kovin iz asteroidov in postavljanje ogromnih vesoljskih postaj, kjer bi ljudje živeli, medtem ko bi imeli Zemljo bolj za počitniški vrt.

Širok razpon vesoljskih tehnologij

Blue Originov moto je "gradatim ferociter", kar bi lahko prevedli kot "srdito, a po korakih". Tako je Blue Origin najprej razvil manjšo raketo New Shepard, s katero se je privadil navpičnega pristajanja. Shepard pošilja kapsulo z ljudmi na parabolične polete do vesolja in nazaj. Posadka, pretežno vesoljski turisti, pri tem občuti nekaj minut mikrotežnosti. Naslednji korak je New Glenn, s katerim velikopotezno vstopajo na trg orbitalnih izstrelitev. A New Glenn je obenem "samo" platforma za kopico drugih projektov.

Blue Origin vodi konzorcij podjetij, ki razvijajo bodočo vesoljsko postajo Orbital Reef, ki naj bi bila med naslednicami Mednarodne vesoljske postaje. Podjetje od leta 2016 razvija lunarni pristajalnik Blue Moon (poglavje 4), ki bo vozil ljudi do površja Lune v okviru Nasinega programa Artemis. Blue Moon se bo zanašal na dotakanje goriva v vesolju. To bo zagotovilo vesoljsko plovilo Blue Ring, ki bo obenem tudi vesoljski mehanik. Na prvem poletu New Glenna bo tovor 20-tonski simulator Blue Ringa.

Bezosova družba se zapovrh intenzivno ukvarja s tehnologijami za izkoriščanje surovin na drugih nebesnih telesih, denimo s pridobivanjem vode, kisika in mineralov iz lunarnega prahu.

A najprej se bo morala izkazati raketa New Glenn. Izstrelitev bomo spremljali v živo.

5. Na kenijsko vasico padel poltonski raketni obroč

Sorodna novica Na kenijsko vasico padel poltonski raketni obroč

V ponedeljek popoldne je na kenijsko vas Mukuku z neba ob silovitem poku padel ogromen 500-kilogramski predmet in sprožil nekaj panike med vaščani. Kenijska nacionalna vesoljska agencija (KSA) je po analizi potrdila, da gre za ločevalni raketni obroč. Več v tej MMC-jevi novici.

6. NOTICE:

6. Nasina sonda opravila najbližji oblet Sonca do zdaj

Sorodna novica Nasina sonda opravila najbližji prelet Sonca do zdaj

Nasina sonda Parker se je pred dnevi vpisala v zgodovino, saj je opravila najbližji oblet Sonca do zdaj in se mu približala na razdaljo le 6,1 milijona kilometrov, piše MMC.

Potem ko so znanstveniki začasno izgubili stik s sondo, je ameriška vesoljska agencija Nasa prejšnji petek sporočila, da je prejela njen signal, da je sonda v dobrem stanju in deluje normalno, poroča BBC.

Sonda Parker se je nekaj dni predtem Soncu približala na razdaljo 6,1 milijona kilometrov, pri čemer je dosegla hitrost 692.000 kilometrov na uro in bila izpostavljena temperaturam do 982 stopinj Celzija.

Približno sedem ton težko sondo, ta je velika kot manjši avtomobil, so v vesolje izstrelili avgusta 2018. Opravlja sedemletno misijo s ciljem poglabljanja razumevanja Sonca. To naj bi znanstvenikom pomagalo tudi pri napovedovanju vesoljskega vremena, ki lahko s spremembami v magnetnem polju vpliva na življenje na Zemlji.

S torkovim podvigom pridobljeni podatki naj bi znanstvenikom pomagali pri reševanju nekaterih največjih skrivnosti Sonca: kako nastaja Sončev veter, zakaj je Sončeva korona bolj vroča od površja pod njo in kako nastajajo izbruhi koronarne mase oz. ogromni oblaki plazme, ki nato letijo skozi vesolje.

Prelet sonde Parker na dan pred božičem je sicer prvi od predvidenih treh preletov. Sonda naj bi se Soncu znova zelo približala 22. marca in 19. junija.

Precej podrobneje tukaj, več o ozadju sonde pa v članku, objavljenem ob izstrelitvi leta 2018.

7. FOTO: Webb našel dolgožive protoplanetarne diske pri starih zvezdah

Astronomi so s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb našli dolgožive protoplanetarne diske pri zelo starih zvezdah, kar je v nasprotju s pričakovanji in modeli teh pojavov.

Protoplanetarni disk je obroč prahu in plina, ki obkroža novonastalo zvezdo; v tem disku pa se počasi "rojevajo" asteroidi in protoplaneti. Disk dokaj hitro izgine, ko nebesna telesa naberejo snov, Sonce pa preostanek odpihne s svojim vetrom.

Doslej je veljajo prepričanje, da morajo protoplanetarni diski iz lahkih elementov (vodik, kisik) hitro izginiti, v milijonu let ali dveh. Takšni diski so denimo nastali pri pradavnih zvezdah.

Vesoljski teleskop Hubble je v zadnjih 20 letih našel več primerov tovrstnih diskov pri zvezdah z nizko vsebnostjo težjih elementov in ti diski so presegali starost 20 milijonov let. Najdbe so naletele na dvom, tudi zato, ker Hubble ni mogel opraviti spektroskopskih analiz za potrditev.

Zdaj pa se je teleskop James Webb lotil zvezdne kopice NGC 346, ki je v Malem Magellanovem oblaku in kjer vlada pomanjkanje težjih elementov. Potrdil je, da je tam veliko zvezd s protoplanetarnimi diski, starimi od 20 do 30 milijonov let.

Precej podrobneje tukaj in v reviji Astronomy & Astrophysics.

8. FOTO: Bleda modra supernova

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo galaksije LEDA22057. Galaksija je oddaljena 650 milijonov svetlobnih let, je v ozvezdju Dvojčkov. V njej je vidna supernova SN 2024PI kot bleda modra pika. Podrobneje tukaj.

NA VIDIKU:

Sobota, 4. januar – Falcon 9 – Thuraya 4

Nedelja, 5. januar – Falcon 9 – Starlink

Torek, 7. januar – New Glenn – prvi polet

Petek, 10. januar – Starship – 7. testni polet