Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so potrdili, da so informacijskemu pooblaščencu poslali končno poročilo o nadzoru nad uporabo pooblastil za posredovanje osebnih podatkov uporabnikov spletnih strani z vsebino, ki jo posredujejo prejemniki storitve. Za pripravo poročila so pridobili še nezavezujoči pravni mnenji ministrstva za pravosodje in ministrstva za izobraževanje.

Direktorat MNZ-ja ob tem v poročilu zanika, da bi policija ravnala nezakonito. Nepravilnost uporabljenih podlag pa po njihovi oceni "ne pomeni nujno, da se v poznejšem postopku državno tožilstvo in sodišče ne bi mogli opirati na take podatke".

Je pa direktorat policistom predlagal, naj pred izvedbo ukrepov dosledno preverjajo razmejitev med operaterji, ki so obenem tudi ponudniki storitev informacijske družbe, in preostalimi. Prav tako so jim predlagali, naj se z opisanimi ugotovitvami seznanijo vsi policisti "in zagotovijo zakonito izvajanje nalog".

Na podlagi katerega zakona so pridobivali podatke?
Spletni portal Slo-tech je v petek poročal, da je MNZ v odgovoru na ugotovitve informacijskega pooblaščenca priznal, da je policija v letu 2012 v nekaterih primerih pridobivanja podatkov o bralcih spletnih portalov brez sodne odredbe ravnala nezakonito.

Portal je namreč januarja, ko je prvič objavil informacijo o domnevno spornem ravnanju policije, izpostavil tudi ugotovitve informacijskega pooblaščenca. Ta je pojasnil, da je podatke, na podlagi katerih je mogoče identificirati prejemnike njihove storitve, mogoče pridobiti le na podlagi sodne odredbe.

Po vedenju informacijskega pooblaščenca namreč ne obstaja noben drug zakon, ki bi omogočal pridobivanje komunikacijskih podatkov mimo sodišč. Namestnik pooblaščenca Andrej Tomšič pa je ocenil, da "policija očitno ne pozna ali ignorira določbe zakona o elektronskem poslovanju na trgu".