Znano je, da so mravlje začele zemljo obdelovati že dolgo pred ljudmi. Vrsta Myrmelachista schumanni pa je raziskovalcem padla v oči, potem ko na območjih, kjer živi, praviloma raste le rastlina vrste Duroia hirsuta.

Za mravlje koristna D. hirsuta lahko tako nemoteno uspeva, z njo pa tudi kolonije mravelj na tako urejenih "vrtovih". Nekatere kolonije so stare tudi po 800 let, še poroča New Scientist.

Mravlje so sicer znane kot zelo podjetne poljedelke. Nekatere vrste znotraj mravljišč vzgajajo posebne gobe, medtem ko druge vzgajajo črede uši in za hrano uporabljajo njihove izločke.