Med državama ni nobenih povezav, deluje le telefonska linija v smeri od Izraela proti Libanonu. Civilisti z obeh strani med skrivanjem po zakloniščih prek spletnih dnevnikov - blogov - komunicirajo in si opisujejo grozote, ki jih doživljajo.

Eno sporočilo nekega Libanonca se je glasilo: "Medtem ko to pišem, poslušam, kako padajo bombe."

Solidarnost ljudi je s pomočjo spleta presegla meje, saj mnogi nedolžni Libanonci in Izraelci želijo le eno - mir. V tej želji so enotni ne glede na dolgoletne politične razprtije.