Najnovejša raziskava Global Web Index, ki je zajela navade spletnih uporabnikov v 45 državah po svetu, je namreč pokazala, da različne spletne platforme, kot so Facebook, YouTube, Instagram, Snapchat, LinkedIn, Twitter in Pinterest, ne izgubljajo svojega čara, še posebej v razvijajočih se državah ne, spreminjajo se le nagibi za njihovo uporabo. Še posebej pripadniki generacije Z, to so tisti, rojeni po letu 1994, družbenih omrežij ne vidijo več kot osnovno sredstvo za vzdrževanje stikov s prijatelji in znanci.

Študija je celo pokazala, da se je kar tretjina tistih iz starostne skupine med 16 in 24 let popolnoma umaknila z družbenih omrežij, dve tretjini pa sta zaprli najmanj en račun na omrežjih. Mladi kot glavni razlog za umik s teh strani navajajo spoznanje, da so v preteklih letih na omrežjih zapravili že preveč časa (41 odstotkov), drugi razlogi pa so preveč negativnosti na omrežjih (35 odstotkov), nezanimive vsebine (26 odstotkov) in želja po večji zasebnosti (22 odstotkov).

Skoraj sedem let življenja, preživetih na omrežjih?

Kljub temu je dogajanje na različnih omrežjih še vedno izjemno pestro, število objav, fotografij in videev pa nepredstavljivo veliko. Študija Global Web Index, ki je anketirala več kot pol milijona ljudi, je ugotovila, da povprečen človek z brskanjem, objavljanjem in pregledovanjem različnih družbenih omrežij na dan "zapravi" kar dve uri in 23 minut svojega časa.

Če se bo ta trend nadaljeval, bomo za omrežja v življenju porabili kar šest let in osem mesecev življenja, kar je več kot za hišna opravila, druženje s prijatelji, nakupovanje in prehranjevanje. Pa še en podatek – če bi obveljala trenutna statistika, bomo ob izteku življenja ugotovili, da smo na YouTubu porabili eno leto in deset mesecev življenja, na Facebooku eno leto in sedem mesecev, na Snapchatu pa eno leto in dva meseca.

Med slovensko mladino prednjačita YouTube in Facebook

Slovenija v omenjeno raziskavo ni bila vključena, zato smo poskusili podatke o tem, koliko časa Slovenci v povprečju dnevno preživimo na družbenih omrežjih, poiskati pri naših institucijah. Pri tem smo bili le delno uspešni, saj so nam na spletni strani Safe.si (Točka ozaveščanja o varni rabi spleta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje) posredovali le izsledke raziskave, ki je v okviru projekta Odklikni! potekala spomladi lani, v njej pa so sodelovali nekateri učenci tretje triade in dijaki.

Raziskava je pokazala, da tako osnovno- kot srednješolci daleč najraje izmed vseh aplikacij uporabljajo YouTube, ki ga redno uporablja kar 97 % slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev. Zelo visok delež srednješolcev uporablja tudi Messenger (94 %), Facebookovo aplikacijo za klepet, kar je bistveno več v primerjavi z osnovnošolci (68 %). Velika razlika se kaže tudi pri Facebooku (89 % srednješolcev proti 57 % osnovnošolcev). Prav tako je med srednješolci večja uporaba Snapchata in Instagrama, dveh aplikacij, ki sta trenutno zelo priljubljeni med mladimi (87 % in 81 %). Med osnovnošolci je sicer delež nižji (77 % in 69 %), a sta tudi pri njih ti dve aplikaciji med najbolj priljubljenimi takoj za YouTubom. Druge aplikacije so precej manj priljubljene. Približno ena petina srednješolcev redno uporablja Viber, Skype, 9gag, Twitter in Twitch, WhatsApp zgolj 12 %, spletno mesto z igrami 123igre pa 8 %. Tudi med osnovnošolci so omenjene aplikacije priljubljene v manjši meri, izstopa Viber, ki ga uporablja 35 % osnovnošolcev. Od drugih aplikacij oziroma družbenih omrežij jih je nekaj omenilo Discord.

Na statističnem uradu pa so nam postregli s podatkom, kako pogosto se uporabljajo družbena omrežja pri posameznikih v starostni skupini od 16 do 74 let, a podatki veljajo za leto 2015. Takrat je v spletnih družbenih omrežjih sodelovalo skoraj 600.000 Slovencev, med njimi se je vsak dan nanje "priklopilo" 405.000 aktivnih spletnih uporabnikov, vsaj enkrat na teden pa 136.000.

Več o svetovnih ugotovitvah uporabe družbenih omrežij pa v spodnji infografiki.