
V Centru za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) bo potekal razvoj novih, personaliziranih načinov zdravljenja. Tako želijo raziskovalci v sodelovanju z zdravniki bolnikom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočiti hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja, sporočajo s Kemijskega inštituta.
Za številne oblike omenjenih bolezni namreč še vedno nimamo učinkovitih zdravil ali načinov zdravljenja. Genske in celične terapije pa obetajo, da bi lahko ozdravile številne bolezni, ki imajo vzrok v genskem zapisu. "Ti novi načini zdravljenja so namreč izjemno učinkoviti, saj so ciljani in prilagojeni posameznim pacientom ali skupinam pacientov in delujejo na neposreden vzrok bolezni, zato lahko omogočijo celo trajno ozdravitev," pojasnjuje Kemijski inštitut.
V CTGCT-ju bodo razvijali tehnologije za pripravo naprednih zdravil do začetka kliničnih raziskav za zdravljenje bolezni, za katere še nimamo učinkovitih zdravil. Med drugim se bodo posvečali naslednjim področjem: redke nevrorazvojne bolezni, imunoterapija raka in nevrodegenerativne bolezni.
Za to bodo potrebna strokovna znanja s področja sintezne biologije, nevrobiologije, genetike in imunologije, ki so prisotna na Kemijskem inštitutu, pa tudi medicinska stroka z ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra. "Center bo tako predstavljal pomemben most med biomedicinskimi raziskavami za napredno zdravljenje in njihovim prenosom do pacientov," piše Kemijski inštitut.
Prva faza gradnje se bo začela v drugi polovici leta. Takrat bodo porušili staro stavbo nekdanje fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, nato bodo začeli gradnjo.
Skupna vrednost projekta znaša 30 milijonov evrov. Pol bo prispevala Evropska unija, pol pa ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Pri projektu sodelujejo tudi številne tuje ustanove: Univerzitetni kolidž v Londonu (UCL), Univerzitetni medicinski center Utrecht, Univerzitetna bolnišnica Charité v Berlinu in Tehnična univerza Dresden.
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh je poudaril, da bomo le z vlaganjem v raziskovalno infrastrukturo konkurenčni v svetovnem okolju in bomo premoščali inovacijske vrzeli.
"Postavili smo si izziv, da postanemo vodilni akademski center v širši regiji za prenos biomedicinskih raziskav v klinike," je dejala vodja Centra za tehnologije genske in celične terapije Mojca Benčina.
Kemijski inštitut je načrte predstavil predsedniku vlade Robertu Golobu. "Navdušen sem nad tem, kar vidim, po tem, kar slišim, ne zaostajamo, ravno obratno. Najlepše je, ko lahko raziskovalci rezultate svojega dela ponudijo domači javnosti. Zdi se mi, da te to kot raziskovalca najbolj izpolni," je dejal Golob.
Predsednika vlade so seznanili tudi z razvojem zdravila Urbagen, poimenovano po dečku Urbanu, ki so mu sindrom CTNNB1 diagnosticirali pri devetih mesecih. Gensko zdravilo predstavlja preboj ne le za Urbana in druge bolnike, temveč tudi za slovensko znanost. Pri razvoju zdravila sodeluje tudi Kemijski inštitut, ki zagotavlja raziskovalno podporo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje