Potem ko so v več državah po svetu sprejeli zakon o prepovedi telefonov v šolah, se je tudi v Sloveniji začelo opozarjati na to problematiko. Iniciativa odklopi.net je s peticijo podala klic k ukrepanju za omejitev čezmerne uporabe digitalnih naprav v šolah in vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Pobudnik peticije je, skupaj z drugimi strokovnjaki, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj.

Dejstvo je, da večina otrok in mladih preživi čedalje več časa na telefonih, starši, pedagogi in strokovnjaki pa se borijo s tako močno in splošno razširjeno težavo, ki je do zdaj še nismo poznali. Dokazano je, da čezmerna raba slabo vpliva na praktično vse vidike življenja – od fizičnih do psihičnih. Bi zakonska prepoved rabe telefonov v šolah položaj omilila ali se za površjem skriva večji in globlji problem?

"Vsiljevanje omejitev "od zunaj" pomeni omejevanje brez konsenza, ki pogosto vodi v odpor"

Katja Koren Ošljak, asistentka na katedri za medijske in komunikacijske študije FDV-ja in ustanoviteljica zavoda za digitalno vzgojo Vsak, opozarja, da sama zakonska prepoved zadeve še zdaleč ne bo rešila. "Prepoved in omejevanje konsenza lahko učitelje in učiteljice potisneta v vlogo policistk in policistov, ki bodo tihotapcem telefonov pregledali žepe, torbe in telesa. Je to res ustrezna pot, po kateri naj se razvija sodobna šola? Morda pa si nekateri želijo prav tega," se sprašuje v svojem članku v Mladini.

"Želim pojasniti, da ne zanikam težav mladih, ki so tako hude, da zahtevajo terapevtsko obravnavo. A vendarle nanje gledam nekoliko drugače kakor nekateri. T. i. odvisnosti oz. škodljive čezmerne rabe telefona razumem kot simptom težkih okoliščin mlade osebe, ki se na internet, npr. v družbena omrežja, zateka po neke vrste pomoč, se pred nečim umika ali si išče prostor, kjer bo sprejeta. V prvi vrsti torej ne uperim prsta v telefon oz. medije kot povzročitelje stisk, čeprav se ravno tam, z njimi in skoznje stiske izrazijo," je za MMC RTV Slovenija pojasnila svoj pogled.

Ob tem se sprašuje, kaj sploh pomeni čezmerna raba telefona? "V urah tega verjetno ne moremo opredeliti, ne v družbenih okoliščinah, ko smo vsi nenehno priklopljeni. Morda lahko govorimo o konstruktivnih in destruktivnih digitalnih ali medijskih rabah tako na individualni ravni kakor v primerjavi z drugimi in družbo."

"Pomembno je razumevanje medijske industrije."

Koren Ošljak je prepričana, da je medijska edukacija zahtevna, saj mora prispevati k širšim premislekom o osebnih in vzajemnih rabah medijev in tehnologij, o pomenu informiranja in analiziranja medijskih vsebin. "Na način, da uporabnike in uporabnice digitalnih medijev, kot poudarja tudi angleški raziskovalec David Buckingham, postavimo v vlogo aktivnih raziskovalcev medijev," je prepričana.

Ob tem pa je dodala, da obstaja še druga razsežnost, ki je po njenem mnenju še pomembnejša – razumevanje logike delovanja medijske industrije, "ki temelji na osebnih podatkih uporabnikov, in tehnološkega, kulturnega ter političnega vpliva sodobnih tehnoloških velikanov, ki proizvajajo tudi zelo problematične zmogljivosti digitalnih medijev".

Po njenem mnenju je najpomembnejši cilj, h kateremu bi morali težiti, regulacija digitalne industrije. "Digitalni producenti dizajnirajo namreč tudi temne vzorce, algoritme, ki spodbujajo potrebo po nenehnem čekiranju in priklopljenosti na omrežja," je poudarila in opozorila, da aplikacije opremljajo z nerealnimi lepotnimi filtri, ki prispevajo k oblikovanju slabe samopodobe, omogočajo širjenje neresnic in protiznanstvenih vsebin, nepooblaščeno zbirajo, obdelujejo in posredujejo osebne podatke.

"Reguliranje dostopa do telefonov v šolah ali v družbi nasploh torej lahko prispeva k boljši izkušnji v različnih interakcijah in situacijah, a je torej kvečjemu kapljica v morje," je prepričana.

Kako se lotiti medijske edukacije?

"Celostna medijska edukacija je kompleksna in mora vključevati več elementov: od razvoja kritičnega in analitičnega razumevanja medijskih tekstov (vsebin) in kontekstov, v katerih nastajajo, torej poznavanje digitalne produkcije, digitalne medijsko-tehnološke krajine in ekonomije medijev," je prepričana Koren Ošljak.

"Nekoliko poenostavljeno rečeno gre za raven digitalnih kompetenc, ki jo gradijo informacijska in podatkovna pismenost, komuniciranje in sodelovanje, varnost naprav, zaščita zasebnosti," je pojasnila in dodala, da je pred tem treba zagotoviti dostop do interneta, naprav in programov oziroma platform in aplikacij.

"Ob tem je v premislek o celostni medijski edukaciji nujno vključiti tudi družbeno-strukturne dejavnike, ki lahko spodbujajo različne elemente, namene in oblike medijskih rab," je še prepričana.

Domače in tuje raziskave kažejo, da medijsko edukacijo sodobnih otrok in mladih pomembno zaznamujejo družbenoekonomski status družin, izobrazba staršev, medijsko-tehnološka znanja mater in očetov, šolske spodbude, omejitve in opozorila učiteljic in učiteljev na nevarnosti. "Med drugim je pomembno celo, kakšnega spola je mlada oseba, saj fante, kot kažejo rezultati raziskave Medijski repertoarji mladih (financer ARIS), močneje spodbujamo k uporabi tehnologij, medtem ko dekleta pogosteje opozarjamo na nevarnosti interneta," je še opozorila.

"Nedopustno je, da naši otroci odraščajo na tak način, kot danes odraščajo."

Vlasta Juršak, pobudnica peticije v okviru projekta Pravica do odraščanja brez "e-živega peska" pa je prepričana, da so zakonska prepoved uporabe telefonov v šolah ali temu podobni ukrepi nujni. "Pobuda je reakcija na stanje na področju čezmerne rabe zaslonov. In stanje je alarmantno, najranljivejši pa so prav otroci in mladostniki. Nedopustno je, da naši otroci odraščajo na tak način, kot danes odraščajo. Dovolj je bilo govorjenja, kaj vse je narobe, potrebno je ukrepanje. Stroka že leta opozarja o škodljivih posledicah uporabe digitalnih naprav. Če se nič ne zgodi, so taki ukrepi, kot je peticija, nujni. Verjamemo, da se bomo zdaj vsi skupaj streznili in tudi ukrepali."

Za MMC RTV Slovenija je povedala, da so podpise začeli zbirati 20. februarja in jih bodo zbirali do 30. marca. "Zelo nas veseli, da smo v prvem tednu zbrali že več kot 10.300 podpisov," je pojasnila in dodala, da se zavzemajo za poenoten sistem učinkovite omejitve, ki bi olajšal delo šolam, spodbudil starše k zmanjšanju uporabe. "Predvsem pa gre za to, da šolarjem in dijakom omogočimo varnejše in bolj zdravo šolsko okolje in ponovno vračanje k živim odnosom –socializaciji," je poudarila. "V zadnjih letih delovanja na tem področju sem imela na žalost možnost na lastne oči videti, kako nemočni so starši, katerih otroci so podlegli tej odvisnosti in kako hudo je z mladimi v resnici," je poudarila.

Mojca Mihelič, predstavnica ravnateljev je osvetlila izzive, s katerimi se vsakodnevno srečujejo zaradi čezmerne uporabe zaslonov. Prav tako je prepričana o nujnosti sistemskih rešitev in zakonodajnih ukrepov, ki bi prispevali k varnejšemu in bolj osredotočenemu učnemu okolju. "Otroci so naša prihodnost, in če na tem mestu ne bomo nič naredili, si napovedujemo uničenje. Zakaj se nam zdi pomembno nujno omejiti nepooblaščeno uporabo vseh digitalnih naprav v šolah in vzgojno-izobraževalnih zavodih? Ker otroke delajo asocialne, otroke razčlovečujejo, jih spravljajo v stiske, kakršnih mi odrasli nismo nikoli doživeli, ker jim nismo bili izpostavljeni. Neki psiholog je enkrat rekel: otroku dati telefon je tako, kot da bi mu dali motorno žago. Oboje je zelo koristno orodje, ampak verjetno ni starša, ki bi otroku dal motorno žago, ne da bi otroka poučil o varni rabi in bil zraven pri uporabi," je zaključila.

Zdravstvene posledice vključujejo vpliv na duševno zdravje, motnje spanja in premalo gibanja

Sorodna novica Si ne želite, da je vaš otrok ves čas pred zaslonom? Bodite mu dober zgled.

Pediater Marko Pokorn je ob pozivu k peticiji javnosti predstavil zdravstvene posledice pretirane uporabe digitalnih naprav pri otrocih in mladostnikih. Med ključnimi tveganji je navedel vpliv na duševno zdravje, motnje spanja, težave s koncentracijo ter pomanjkanje gibanja: "Dejstvo je, da so zasloni nepogrešljiv del našega vsakdana, treba jih je uporabljati po pameti. Nespametna in prezgodnja raba ima škodljive posledice na zdravje in razvoj otrok, kot so govorne in jezikovne sposobnosti, razvoj otrokovih socialnih veščin, naprave vplivajo na večjo pojavnost motenj pozornosti s hiperaktivnostjo, otroci, ki so pretirano izpostavljeni zaslonom, imajo moteno spanje. Modra svetloba lahko vpliva tudi na izločanje melatonina, tako imajo otroci porušen spalni ritem. Zaradi gledanja na blizu so prizadete oči, posledica je kratkovidnost. Otrok, ki ves čas gleda v zaslon, se tudi manj giblje, ima težave s čezmerno telesno težo in kasneje v življenju je večja verjetnost za srčno-žilne bolezni, večja je verjetnost tudi za uživanje nezdrave hrane," je poudaril in dodal, da je prizadeto tudi duševno zdravje in da pretirana izpostavljenost privede tudi do digitalne odvisnosti.

"En kup razlogov je, zakaj je treba pri otrocih zmanjšati rabo zaslonov oz. jo nadzirati. Najboljši način učenja otrok je zgled. Tukaj je tudi na starših velik del krivde oz. odgovornosti. Doma je treba narediti red. Če otroci v zgodnjem otroštvu nimajo interakcije s starši, še posebej z mamo, ki med dojenjem gleda v zaslon, se to odraža v njeni fiziognomiji, njenem srčnem utripu," je opozoril in dodal, da je otrok tako že v najzgodnejšem obdobju svojega življenja prikrajšan za celostno materinsko ljubezen.

"Cilj pobude ni zavračanje digitalizacije, temveč smotrna in uravnotežena uporaba tehnologije v vzgojno-izobraževalnih ustanovah

Sorodna novica Na Rakitni med tritedenskim digitalnim odklopom pomagajo otrokom z znaki digitalne zasvojenosti

Antropolog Dan Podjed je na novinarski konferenci, ki je naslavljala problematiko uporabe telefonov v šolah, pojasnil, da cilj pobude ni zavračanje digitalizacije, temveč smotrna in uravnotežena uporaba tehnologije v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. "Pozornosti imamo vse manj. In tudi sam opažam, da se ne morem več posvetiti bistvenemu. Ker me zmotijo naprave, ki jim dajemo vse več in več pozornosti. V zaslone gledamo 8 ur dnevno, odrasli gledamo v telefone 4 ure dnevno. In potem pravimo, da nimamo časa, hkrati pa damo tudi mladim naprave v otroke in jih pošljemo v šolo. Tudi če je telefon v torbi in dobi otrok potisno obvestilo, v tistem trenutku pozornost pade in je preusmerjena drugam. Sebi in mladim smo odvzeli pozornost, ki je zdaj na drugi strani zaslona, namesto da bi bila na tistem mestu, ki je v tistem trenutku res pomembna," je opozoril in dodal, da si lahko vsak dan z namenom privoščimo odklop. "To bi moralo biti zapisano v ustavo. Ne le odklop od dela, tudi odklop od naprav," je zaključil.

SD-jeva pobuda ministru za vzgojo in izobraževanje v zvezi z omejevanjem uporabe mobilnih telefonov v šolah

Sorodna novica Prepoved telefonov v šolah: "Ne igrajo in ne pogovarjajo se več, to bi nas moralo skrbeti"

Tudi poslanska skupina Socialnih demokratov s prvopodpisano Meiro Hot se je s pobudo v zvezi z omejevanjem uporabe mobilnih telefonov v šolah obrnila na ministra za vzgojo in izobraževanje. V pobudi poudarjajo slab vpliv pametnih telefonov tako na učne procese kot tudi socialne.

Od ministrstva pričakujejo, da pripravi celovit načrt preprečevanja negativnih posledic uporabe mobilnih telefonov v šolah, ki naj vključuje sprejetje zakonske podlage, ki bo omogočila šolam omejitev ali prepoved uporabe mobilnih telefonov v šolah in oblikovanje izobraževalnega programa o digitalni varnosti ter odgovorni uporabi tehnologije.

"Pri čemer je treba upoštevati tudi potencialno uporabo mobilnih telefonov v pedagoške namene in ob izrednih razmerah," so še dodali.

Ministrstvo: Zgolj prepoved uporabe telefonov na zakonski ravni problema ne bo rešila

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje se strinjajo s splošnim prepričanjem, da je pretirana in nenadzorovana raba telefonov in drugih digitalnih naprav pri otrocih in mladostnikih postala šolski in širši družbeni problem. "Zato zgolj prepoved uporabe telefonov na zakonski ravni tega problema ne bo rešila." Dodali so, da ima večina slovenskih šol prepoved že zapisano v svojih pravilih.

Kot so zapisali, predlogi rešitev vključujejo na vsebinskem delu poudarek na varnem, zdravem in spodbudnem učnem okolju, sistematično pridobivanje znanj na področju rabe digitalne tehnologije, ki vključuje smiselno in zdravo rabo, zakonsko omejitev rabe pametnih telefonov in drugih digitalnih naprav v šolskem prostoru, tehnične možnosti za izvajanje zakonske omejitve, vzgojne ukrepe ob nespoštovanju predpisov, pristojnost staršev za ravnanje otrok v primeru nespoštovanja omejitev rabe.

Ministrstvo je v mesecu marcu začelo s strokovno in širšo javnostjo razpravo o predlogu rešitev, ki so v zaključni fazi priprave. Ali se bodo nagibali k medijski edukaciji ali vsesplošni prepovedi, pa še ni znano.