Digitalna zasvojenost je definirana kot dalj časa trajajoč vzorec škodljivega vedenja ob uporabi spletnih vsebin prek različnih digitalnih naprav, ki pri zasvojenem povzroča stisko in škodo na različnih življenjskih področjih. Nanaša se na različne dejavnosti, dosegljive prek pametnega telefona, računalnika ali tablice, kot so brskanje po novicah in blogih, preverjanje sporočil in statusov na družbenih omrežjih, pregledovanje e-pošte, igranje videoiger in iger na srečo, gledanje pornografije in videoposnetkov, nakupovanje itn.
Pri otrocih in mladostnikih gre večinoma za videoigre, s katerimi so po nacionalni raziskavi HBSC iz leta 2022 bolj zasvojeni fantje, in za družbena omrežja, kot so Tik Tok, Instagram, WhatsApp, Snapchat, Facebook, od katerih so bolj odvisna dekleta. "Ampak tudi veliko deklet igra videoigre in tudi veliko fantov uporablja družbena omrežja. Vedno bolj opažamo, da je vse prepleteno, da sicer neka dejavnost prevladuje, ampak so še druge zraven. Imamo recimo mladostnika, ki je zasvojen z igranjem videoiger, hkrati pa veliko gleda Tiktok in pornografijo," razlaga Živa Ahac, strokovna sodelavka nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri čezmerni rabi interneta.
Digitalna zasvojenost ne v Sloveniji ne v tujini (še) ni uvrščena v mednarodno klasifikacijo bolezni. "Gre za mlado motnjo, kar pomeni, da se šele v zadnjem času strokovnjaki bolj poglobljeno ukvarjamo z njenimi značilnostmi in se postopoma razvijajo programi pomoči. Trenutno uporabljamo diagnostična merila za prepoznavanje odvisnosti od igranja spletnih videoiger. Vedno več pa je dokazov, da gre za eno izmed nekemičnih odvisnosti," pojasnjuje otroška in mladostniška psihiatrinja Jerneja Maček.
Kot pravi, diagnozo digitalne zasvojenosti postavljajo na podlagi diagnostičnih meril. Eno najpomembnejših je, ali uporaba digitalnih tehnologij ovira delovanje otroka in mladostnika oziroma ogroža njun razvoj.
Priročnik Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki je dostopen tudi na spletu, navaja simptome čezmerne rabe zaslonov pri otrocih in mladostnikih: spremembe spalnih, prehranjevalnih in higienskih navad, čustvena nihanja, čustveni odziv ob onemogočanju zaslonskih dejavnosti, (samo)agresija, izguba občutka za čas, laganje o času, preživetem za zasloni, prikrita uporaba zaslonov, nenehno razmišljanje o dejavnostih na spletu, izguba zanimanja za druge dejavnosti, izostajanje od pouka, slabši šolski uspeh, zapiranje vase, izguba stika iz oči v oči, razdražljivost, težave v medosebnih odnosih, zmanjšana koncentracija, uporaba drugega zaslona ob odvzemu prvotnega.
Otroci in mladostniki z znaki digitalne zasvojenosti preživijo pred zaslonom vsak dan tudi po več ur, pri čemer se ta čas samo še povečuje. Deset ur je že kar običajno, pravi psihologinja Martina Kuzman iz Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna, kjer je pred dobrim letom dni zaživel program tritedenskega digitalnega odklopa za otroke in mladostnike z znaki digitalne zasvojenosti.
"Gre za kontinuirano čezmerno uporabo spleta, ne tu pa tam kakšen dan ali pa recimo med počitnicami, ampak za stopnjevanje časa, preživetega na spletu. Prisotna je tudi manipulacija, ko skušajo otroci prikazati, da je čas, ko so pred zasloni, veliko krajši. V obravnavah imamo recimo otroke, ki se ponoči zbujajo in igrajo videoigre, pa starši tega ne vedo. Potem so podnevi zelo zaspani in imajo težave s koncentracijo, lahko jim pade učni uspeh ali pa začnejo izostajati od pouka. Kadar jim starši skušajo omejiti čas na zaslonih, lahko opažamo depresiven pomik razpoloženja, razdražljivost in tesnobnost, samopoškodbeno vedenje in tudi grožnje s samomorom. Otroci so lahko agresivni do staršev in žal imamo velikokrat občutek, da se jih starši že bojijo," razkriva psihiatrinja Jerneja Maček, sicer tudi strokovna vodja v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna.
Živa Ahac iz Logouta ob tem pojasnjuje, da digitalne tehnologije hitreje zasvojijo otroke, ki so socialno manj spretni ali niso sprejeti v razredu oziroma v družini, ki ne poznajo zdravih oblik spopadanja s težavami, ki nimajo konjičkov in so brez socialne mreže. Pred zaslone se zatekajo po čustveno podporo ali pa tam iščejo stike, ker lahko na spletu lažje nadzorujejo komunikacijo kot v živo. Velikokrat se tudi izkaže, da je zasvojenost z zasloni le vrh ledene gore porušenih družinskih odnosov, dodaja Jerneja Maček.
A zdravstvenih težav ne povzroča zgolj zasvojenost, temveč tudi čezmerno izvajanje dejavnosti, ki sicer ne dosega meril zasvojenosti. Klinični psiholog Nejc Stanovnik govori o mavričnem prehodu brez jasno začrtanih mej od sprejemljivega do čezmernega in zasvojenega vedenja: "Pri sprejemljivem vedenju lahko na primer zelo dobro uravnavamo to, kar je treba narediti, in to, kar nam je v užitek. Lahko se torej ustavimo v nekem vedenju in si rečemo: 'Saj mi je fino, ampak moram še druge stvari narediti in bom zaključil.' Pri čezmernem vedenju imamo že težave z nadzorom, vendar zaradi tega druga življenjska področja niso ogrožena. Ko se ukvarjamo z neko dejavnostjo, sicer zelo "pademo noter", povedano po domače, nismo pa ves čas osredinjeni samo nanjo. Pri zasvojenosti pa je prisotna neustavljiva želja, že kar sla po neki dejavnosti, ki je ne moremo več nadzorovati."
Kakšni so podatki raziskave o rabi digitalne tehnologije med otroci in mladostniki?
Zaradi vse večje prisotnosti sodobnih tehnologij v življenju otrok in mladostnikov so v nacionalno raziskavo HBSC leta 2022 prvič kot dodatno poglavje vključili rabo digitalne tehnologije. Gre za mednarodno raziskavo, ki se izvaja vsaka štiri leta v 49 državah, tudi v Sloveniji.
Od otrok in mladostnikov v Sloveniji, starih 11, 13, 15 in 17 let, ki so bili vključeni v raziskavo, jih je bilo 19,1 odstotka takih, ki so igrali videoigre vsak dan ali skoraj vsak dan, med njimi veliko več fantov kot deklet. Znaki zasvojenosti z videoigrami so se pokazali pri 10,2 odstotka mladostnikov, prepričljivo bolj pri fantih kot dekletih. Najvišji delež mladostnikov z znaki zasvojenosti z videoigrami je bil med 13-letniki, najnižji pa med 11-letniki.
Znaki zasvojenosti z družbenimi omrežji so bili prisotni pri 8,3 odstotka anketiranih slovenskih mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17, bolj pri dekletih kot fantih. Največji odstotek problematične uporabe družbenih omrežij je bil med 15-letniki, najnižji pa med 11-letniki.
Podatkov o gledanju spletne pornografije med mladostniki v Sloveniji ni. Po besedah psihiatrinjeJerneje Maček tuje študije kažejo na velik delež fantov, ki so odvisni od pornografije.
Vloga staršev pri rabi digitalnih tehnologij
Številni otroci prejmejo od staršev telefone za lastno uporabo že v predšolskem obdobju, opozarjajo na NIJZ-ju. V tej starostni skupini otrok so opazni porast telesne teže in zaostanki na področju govornega, socialnega, gibalnega in čustvenega razvoja. Tudi v osnovnih šolah zaznavajo čezmerno rabo zaslonov. Pojavljajo se medvrstniško nasilje na spletu, izsiljevanje in vdiranje v spletne profile. Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z digitalno zasvojenostjo, pa poročajo o porastu problematike tudi med dijaki in študenti, pri katerih opažajo težave pri navezovanju stikov v živo in javnem nastopanju, navaja NIJZ.
Odgovor na vprašanje, kdaj otroku dati prvi telefon, po možnosti brez dostopa do spleta, je zelo odvisen od zrelosti otroka, pravi Živa Ahac. Dobro je, če zna otrok sam utemeljiti, zakaj ga potrebuje. Zagotovo pa ni priporočljivo, da otrok dobi telefon za darilo ali pa da si ga kupi s svojimi prihraniki, ker ima potem občutek, da ga lahko uporablja, kolikor hoče, še dodaja.
Za otroke in mladostnike je zelo pomembno, kako digitalne tehnologije uporabljajo njihovi starši. Pri obravnavi problematike digitalne zasvojenosti pri otrocih in mladostnikih je zato, kot navaja NIJZ-ja, med največjimi izzivi, kako starše čim bolj informirati o škodljivosti prezgodnje in čezmerne rabe digitalnih naprav, o primernih vsebinah na zaslonu in zdravi rabi digitalnih naprav.
Da veliko staršev ne ve dovolj o digitalni tehnologiji in da so na tem področju nemočni, potrjuje v intervjuju za MMC tudi Rok Gumzej, strokovni sodelavec Logouta: "Mladi pogosto rečejo, da jim "bumerji", kot označujejo starše, omejujejo nekaj, o čemer nimajo pojma."
Živa Ahac pa opaža, da imajo starši velikokrat predsodke do določenih digitalnih dejavnosti, kot so videoigre, ne vidijo pa časa, ki ga sami preživijo pred zaslonom, ko na primer spremljajo televizijo ali YouTube po več ur na dan. "Tega nekako ne dajejo v isti koš," ugotavlja.
Kako ukrepati? "Dober pristop je, da se starši zanimajo za otrokovo digitalno dejavnost, ob tem seveda, da so tudi sami dober zgled, ter da pravočasno uvajajo pravila in dogovore glede uporabe digitalnih naprav. Starši so tisti, ki morajo postavljati meje, ker se otroci ne morejo sami omejevati in se tudi ne bodo," pojasnjuje Živa Ahac. "Digitalna tehnologija je tukaj in naučiti se moramo živeti z njo. Ob zdravi, uravnoteženi uporabi nam je lahko v korist. A kadar jo uporabljamo čezmerno, se vsi njeni pozitivni učinki izničijo," še dodaja.
In kakšna priporočila glede rabe zaslonov so zapisana v priročniku Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki ga je leta 2021 pripravilo več strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov?
"Do drugega leta starosti zaslonov sploh ni smiselno predstavljati otrokom, kar je staršem včasih težko, saj se otroci s tem hitro zamotijo in umirijo. Vendar vsaka minuta, ki jo otrok preživi za zaslonom, je minuta manj, ko bi se razvijal in odkrival svet okoli sebe. Med drugim in petim letom se lahko zasloni začnejo počasi uvajati. Manj kot eno uro na dan, primerne vsebine in vedno pod nadzorom. Otrok na spletu ne sme biti sam. Do ene ure zaslona ohranjamo do devetega leta starosti. Pri tem preverjamo vsebine, sedimo ob otroku, ko igra, včasih odigramo kakšno igro z njim. Predvsem zato, da se lahko, ko otrok naleti na težave, obrne na nas. Sicer bo šel odgovore iskat drugam. Med 13. in 18. letom je priporočljiva uporaba zaslonov največ do dve uri na dan. Če je bila e-vzgoja do takrat v redu, tudi po tem ne bi smelo biti težav. Staršem se pogosto zatakne, ker do 12. leta zelo popuščajo. Nato sledi puberteta, ko se začne otrok postavljati zase. Pri 13. ali 14. letu nato sledi res velik porast v času igranja. Takrat se najpogosteje družine tudi obrnejo na Logout," pravi Rok Gumzej, strokovni sodelavec Logouta, v intervjuju za MMC.
Za nikogar, ne za otroka ne za odraslega, ni priporočljivo, da bi bil pred zasloni več kot dve uri na dan za zabavo, pritrjuje Živa Ahac. "Seveda ob predpostavki, da dovolj spi, se zdravo prehranjuje, razvija odnose z bližnjimi, se giblje, ima konjičke in je uspešen na šolskem ali delovnem področju. Pri uravnoteženi uporabi digitalne tehnologije torej vsa življenjska področja dobijo ustrezno pozornost in potem za zabavo manjši del dneva preživimo pred zasloni. Pri čezmerni rabi se že kažejo znaki zasvojenosti, a vsakdanje dejavnosti še niso ogrožene, medtem ko je pri zasvojenosti uporaba digitalne tehnologije povsem nenadzorovana, druga življenjska področja, kot je na primer šolanje, pa resno ogrožena,” še pojasnjuje Ahac.
Podobno razmišlja tudi Rok Gumzej v intervjuju za MMC, ko pravi, da ima lahko igranje videoiger pozitivne učinke, kadar je uravnoteženo, primerno starosti in časovno omejeno: lahko izboljša reakcijski čas, pozornost, koordinacijo rok in oči, pospeši procesiranje informacij, spodbuja logično in abstraktno mišljenje itn.
Starši se lahko po nasvet glede problematične rabe digitalnih naprav, ki jo opažajo pri svojem otroku, obrnejo na pediatra, lahko tudi na bližnji center za duševno zdravje otrok in mladostnikov v okviru zdravstvenega doma ali na katero izmed nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z digitalno zasvojenostjo mladostnikov.
Ponavadi so prvi opozorilni znak težave, ki jih ima otrok v šoli - padec ocen oziroma izostajanje od pouka, pravi Živa Ahac. Opazna je tudi sprememba razpoloženja ob poskusu omejevanja časa na zaslonu, ko lahko otrok v burnem čustvenem odivu tudi razbija stvari, grozi, se neha učiti ali hoditi na treninge.
Od aprila leta 2023 poteka v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna v sodelovanju z nevladno organizacijo Logout tritedenski družinski program Digitalni detox, za katerega je potrebna napotnica pediatra. Namenjen je otrokom in mladostnikom od 13. do vključno 18. leta starosti iz vse Slovenije, ki kažejo znake zasvojenosti z digitalno tehnologijo. Mladi, ki doma presedijo pred zasloni tudi po več ur na dan in pri tem zanemarjajo šolo, prijatelje, obšolske dejavnosti, prehranjevanje, spanje in higieno, med bivanjem na Rakitni pridobijo izkušnjo drugačnega načina preživljanja prostega časa in zdravega življenjskega sloga.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje