Gre za novost v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki ljudem z duševnimi težavami omogoča lažji dostop do pomoči. Po državi je do zdaj zaživelo 16 centrov za duševno zdravje odraslih in 21 centrov za otroke in mladostnike. Med prvimi je bil vzpostavljen ravno Center za duševno zdravje odraslih Posavje. MMC se je pridružil ekipi strokovnjakov v Sevnici in spremljal njihov delovni utrip.

Sorodna novica Duševno zdravje: "Ko ljudem nudimo pomoč hitro in učinkovito, sporočamo, da so težave rešljive."

Ura je 7.00. Ekipa skupnostne obravnave, ki je del Centra za duševno zdravje odraslih Posavje, se je zbrala v delovnih prostorih le lučaj od Zdravstvenega doma Sevnica. Po jutranjem sestanku se bodo mobilni timi odpeljali na domove ljudi s hujšimi duševnimi težavami. Na dan opravijo do 15 obiskov, v posameznem avtomobilu pa sta največkrat dva strokovna delavca.

Čez dobro uro bo vrata odprl tudi ambulantni del centra v prvem nadstropju sevniškega zdravstvenega doma.

Psihiatrinji, specializantka psihiatrije, psihologinja, pripravnika psihologa, specializantki klinične psihologinje, pet diplomiranih medicinskih sester, delovna terapevtka in socialni delavki bodo vsak s svojega strokovnega vidika obravnavali ljudi v ambulantni in skupnostni oskrbi, pravi Jacinta Doberšek, koordinatorica Centra za duševno zdravje odraslih Posavje, po stroki višja medicinska sestra in profesorica zdravstvene vzgoje.

Centri za duševno zdravje so sestavljeni iz dveh enot, pojasnjuje. "Ena je intenzivnejša in jo imenujemo skupnostna obravnava, drugi del centra pa je ambulantni del, ki je manj intenziven, a še vedno s pestro ponudbo strokovnjakov. Vanj so vključeni posamezniki, ki imajo manj potreb s področja duševnega zdravja in so motivirani, da sami pridejo v center po pomoč. V skupnostni obravnavi ni tako. Ljudje so pogosto odklonilni in visoko ogroženi, zato jih strokovni delavci obiščejo na domu."

V Zdravstvenem domu Sevnica so odprtje centra za duševno zdravje odraslih pričakali pripravljeni. Že leta 2013 so namreč ob spodbudi psihiatrinje Vesne Švab med prvimi v Sloveniji zagrizli v pilotni projekt skupnostne obravnave in ga po besedah direktorice ZD-ja Sevnica Vladimire Tomšič kljub kadrovskim težavam uspešno vodili. Marca leta 2019 so na podlagi pridobljenih izkušenj vzpostavili center za duševno zdravje odraslih. Z njim pokrivajo zdravstvene potrebe okoli 65.000 prebivalcev Sevnice, Krškega, Brežic, Radeč in Kostanjevice na Krki. Leta 2021 je v okviru ZD-ja Sevnica zaživel tudi center za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Ena od ključnih prednosti centra za duševno zdravje je lažji dostop do strokovne pomoči, izpostavlja Jacinta Doberšek. Posameznik se lahko zglasi sam brez napotnice, lahko pokliče po telefonu ali pa piše na elektronski naslov. Za obisk se lahko odloči na lastno pobudo, lahko pa ga tja napotijo osebni zdravnik, izbrani psihiater ali svojci, skratka vsi, ki opazijo, da človek trpi in da potrebuje pomoč.

"Pri nas čakalnih dob pravzaprav ni. Prva obravnava namreč ni nujno vedno pri psihiatru, posameznika lahko usmerimo tudi k medicinski sestri, k psihologu, socialni delavki ali delovni terapevtki. Bolnikove potrebe so prepoznane iz več zornih kotov, torej ne le potrebe po psihiatrični obravnavi, temveč tudi njegove psihološke, socialne in delovnoterapevtske potrebe ter potrebe po zdravstveni negi in zdravstveni vzgoji," zatrjuje Jacinta Doberšek.

Tudi psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, strokovna vodja centra za duševno zdravje odraslih, opozarja na pomen multidisciplinarnega pristopa: "Če želimo celostno obravnavati človeka, ki ima veliko raznovrstnih težav, potem je timska obravnava edina smiselna." Poudarja, da v centru ne želijo le lajšati ali odpravljati simptomov, temveč vplivati na tiste dejavnike, ki duševne težave sprožijo, in krepiti tiste, ki preprečujejo njihovo ponovitev.

Timski način dela, ki temelji na sodelovanju vseh članov ekipe, po besedah Jacinte Doberšek ni preprost in zahteva od zaposlenih poleg strokovnosti tudi osebno zrelost. Psihiatrinja Dernovšek ima z njim dobre izkušnje: "Timsko delo me v resnici razbremenjuje, saj točno vem, kaj moram narediti in kaj bodo naredili drugi."

Center za duševno zdravje odraslih Posavje tesno sodeluje tudi z drugimi službami v lokalni skupnosti, to je z nujno medicinsko pomočjo, s centrom za socialno delo, z zavodom za zaposlovanje, s policijsko postajo, nevladnimi organizacijami itn. Učinki dostopne in multidisciplinarne obravnave, vpete v lokalno skupnost, se že kažejo: "Policijske postaje in službe nujne medicinske pomoči nam poročajo, da je klicev s področja intenzivnih stanj duševnega zdravja, to je samomorilnosti in agresije, veliko manj, in to pripisujejo našemu delovanju. Torej smo na pravi poti," ugotavlja koordinatorica Doberšek, ki je med drugim pristojna za povezovanje med centrom in lokalno skupnostjo.

To sodelovanje je še posebej pomembno pri ljudeh, ki imajo takšne težave v duševnem zdravju, da jih na njihovem domu obiskujejo mobilni timi. Ti se na terenu največkrat srečujejo s primeri demence, hujšimi duševnimi motnjami, kot sta psihoza in bipolarna motnja, ter z alkoholizmom. Po besedah psihiatrinje Dernovšek na terenu uspešno obravnavajo tudi poporodne duševne motnje, s čimer zelo razbremenijo družine z dojenčki.

V eni izmed strokovnih dvojic, ki se vsako jutro odpravijo na domove ljudi, je običajno tudi delovna terapevtka Mateja Rešeta. Kot pojasnjuje, je njena naloga ocena funkcioniranja bolnikov v domačem okolju. "Zanima me, ali bolnik zmore poskrbeti zase, ali se vključuje v delo in ali izvaja dejavnosti, ki se od njega pričakujejo." Svetuje tudi glede medicinskotehničnih pripomočkov, pomaga prilagoditi okolje in sodeluje s svojci, ker jih želi opolnomočiti v skrbi in komunikaciji z njihovimi bližnjimi. S terapijo gradi podporno okolje, da bi lahko ljudje z duševnimi težavami živeli čim bolj kakovostno in samostojno življenje.

Spominja se primera fanta s shizofrenijo, ki si je zelo želel opraviti vozniški izpit. Skupaj sta naredila načrt, kako do izpita, nato ga je vztrajno motivirala in mu pomagala pri učenju cestnoprometnih predpisov. Po letu dni trdega dela, tudi zaradi njegovih težav s koncentracijo in pomnjenjem, je uspešno opravil s teorijo, sledil je dogovor z inštruktorjem za prilagojen način učenja vožnje. Na koncu mu je uspelo, naredil je vozniški izpit, in tega so bili vsi zelo veseli.

Medtem ko mobilni timi obiskujejo ljudi na njihovih domovih, v ambulanti Centra za duševno zdravje odraslih Posavje v stavbi ZD-ja Sevnica diplomirana medicinska sestra Anica Ocvirk, koordinatorica ambulantne obravnave, odgovarja na klice ljudi, ki iščejo pomoč.

"Ko sprejmemo telefonski klic, najprej zapišemo osebne podatke klicatelja, torej ime in priimek, rojstni datum, kontaktno številko in kraj, od koder kliče. Ta podatek je pomemben, saj pokrivamo celotno posavsko regijo. Ob tem prvem stiku tudi preverimo, ali je klicatelj nevaren sebi ali drugim. Če je, ukrepamo takoj. Lahko ga pregleda naš psihiater ali pa ga napotimo v urgentno ambulanto psihiatrične bolnišnice Vojnik oziroma na urgentno službo ZD Sevnica. Če ne gre za takšno nevarnost, klicatelja obvestimo, da ga bomo poklicali še isti ali naslednji dan. Ko ga pokličemo, opravimo uvodni pogovor. V bistvu gre za postopek usmerjanja s pomočjo posebnega obrazca, ki je enak za vse centre za duševno zdravje po Sloveniji. Z njim ugotavljamo, kakšne težave ima človek, ali je že bil obravnavan in kakšne so njegove življenjske okoliščine, denimo zaposlitveni status, bivanjske razmere, pa tudi s kom živi in kdo ga je k nam napotil. Marsikdo o svojih težavah ne želi govoriti po telefonu, zato uvodni pogovor, ki traja do 45 minut, opravimo v ambulanti. Na koncu se s klicateljem dogovorimo, ali je primeren za skupnostno ali ambulantno obravnavo. Največkrat imajo ljudje, ki poiščejo pomoč pri nas, takšne težave, da potrebujejo obravnavo pri dveh strokovnjakih, recimo pri psihiatru in psihologu, včasih tudi pri treh."

V ambulantni obravnavi Centra za duševno zdravje odraslih Posavje je trenutno 350 ljudi, v skupnostni obravnavi pa 250 ljudi. Nekateri ljudje so v skupnostno obravnavo zaradi hujših težav vključeni ves čas, drugi po potrebi prehajajo med obema enotama. Začnejo na primer v ambulantni obravnavi, potem se jim stanje poslabša in da bi preprečili hospitalizacijo, jih sprejmejo v skupnostno obravnavo. V ambulanti obravnavi so najpogosteje ljudje z lažjimi duševnimi motnjami, kot so depresije ter anksiozne in stresne motnje.

Med njimi je tudi gospa Ana, ki se ji je po izgubi službe pojavila huda anksioznost s paničnimi napadi. Začela se je zapirati med štiri stene, vsakdanja opravila je komajda še zmogla. Tesnobo si je skušala ublažiti z alkoholom, ki pa ji je stisko samo še povečal. V center za duševno zdravje jo je napotil osebni zdravnik. Glede na svoje težave je dogovorjena za pogovore pri psihiatrinji, psihologinji in socialni delavki.

Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek pojasni, kako bo potekal psihiatrični pregled: "Gospa Ana prihaja prvič k meni, to bo tudi njen prvi stik s psihiatrom. Opravili bova klinični psihiatrični intervju, kjer jo bom izprašala o njenih težavah, simptomih in znakih, pogledala bom, ali ima poleg paničnih napadov še kakšne druge težave, in ocenila, ali potrebuje dodatno diagnostiko. Morda jo bom poslala tudi v laboratorij. Zatem bom presodila, ali potrebuje zdravila in obravnavo še pri katerem drugem strokovnjaku."

Tam, kjer je ekipa popolnjena, torej so v njej poleg psihiatrov, psihologov, socialnih delavcev, delovnih terapevtov in medicinskih sester tudi klinični psihologi, lahko ljudje dobijo tudi psihoterapevtsko pomoč, sicer pa so deležni psihološke podpore oziroma psihološkega svetovanja, pravi psihiatrinja Dernovšek. Ker so v Centru za duševno zdravje odraslih Posavje tri psihologinje še specializantke, bo gospa Ana prejela psihološko svetovanje pri psihologinji Alji Kopinič.

"Naredili bova uvodni psihološki razgovor, v katerem bova raziskali, kakšne so njene težave, kaj je že sama naredila za njihovo reševanje in kako lahko medve pristopiva k tej težavi. S človekom vedno naredim psihoedukacijo, to pomeni, da mu povem osnovne informacije o težavah, ki ga pestijo. Pri gospe Ani bom pozornost usmerila na anksioznost, pri čemer ji bom pokazala določene tehnike sproščanja. Ker ima težave tudi z alkoholom, jo bom skupaj z drugimi člani tima motivirala, da se odloči za zdravljenje," pojasnjuje psihologinja Kopinič.

Z gospo Ano se bo o njeni odvisnosti od alkohola, o motivih za pitje in za prenehanje pitja, pogovorila tudi socialna delavka Maja Požun. Ker je gospa Ana zaradi brezposelnosti že dlje časa v finančni stiski, se bosta pogovorili o mogočih oblikah pomoči prek zavoda za zaposlovanje, centra za socialno delo, dobrodelnih organizacij, nevladnih organizacij itn. Pomoč nudi tudi svojcem. Svetuje jim, kako komunicirati s svojim bližnjim in kako zanj urejati pravice, ki mu pripadajo.

Obravnava duševnih težav v domačem okolju je seveda prednost, a zaradi stigme lahko tudi ovira pri iskanju pomoči. Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek se spominja, da so se na začetku delovanja centra za duševno zdravje odraslih bali, da se jih bodo ljudje izogibali. "Ampak ko je stiska zelo huda, greš kamor koli, samo da ti bo lažje. Sama pa bi si želela, da bi ljudje prišli že prej. Če bo stigma manjša, potem bomo namreč začeli težave preprečevati, ne samo gasiti požarov."

Stigma ima, pravi, več obrazov in razsežnosti. "Najhujša je samostigma, ko se človek zaradi svojih duševnih težav počuti manjvrednega, težave zanika in pozno išče pomoč. Ljudem skušamo dopovedati, da so težave v duševnem zdravju enako pomembne kot težave v telesnem zdravju in da jih je treba reševati. Zelo boleča je tudi stigma, ki jo človeku nameni okolje. Včasih mi kakšen bolnik celo reče, da so ga domači izločili, ker je osramotil družino. Potem pa obstaja še sistemska stigma, ko družba področje duševnega zdravja odriva na stran, tako da se zadeve sistemsko ne rešujejo. Menim, da smo ključni korak pri zmanjševanju sistemske stigme naredili prav z uvedbo centrov za duševno zdravje. Ko nudimo ljudem pomoč hitro in učinkovito, sporočamo, da težave so, a so rešljive."

Center za duševno zdravje odraslih diha s Posavjem že štiri leta. Preboj je prinesla epidemija covida-19, ko so jih ljudje in tudi službe v lokalni skupnosti začeli prepoznavati kot dostopen in učinkovit vir pomoči v duševni stiski.

"Ko pregledujem izvedbo storitev, se mi zdi neprecenljivo, kaj vse lahko državljani dobijo na tem področju, in se sprašujem, koliko so ljudje v drugih regijah, kjer centri za duševno zdravje še niso vzpostavljeni, prikrajšani," je prepričana direktorica ZD Sevnica Vladimira Tomšič.