Nekoč davno tega so politični veljaki z državljani in med seboj komunicirali na znane in preizkušene načine. Poverilna pisma, diplomatski poslaniki, osebna srečanja za elito, časopisni članki in televizijski nagovori za običajno srenjo. Vplivnež je državljanom predvsem povedal, neprimerno manj pa z njimi govoril.

Svetovni splet in z njimi družbena omrežja pa spreminjajo tudi to sfero. Kot ugotavlja obširna raziskava udejanjanja političnih vodij na Twitterju, Twitplomacy, je Twitter postal "nov kanal za komuniciranje svetovnih vodij tako med seboj kot s hitro rastočim občinstvom".
Raziskovalci so se zakopali v tvite in analizirali številne vidike, ki zajemajo golo število tvitov, število t. i. "retvitov", odzivnost na sporočila ljudi, (ne)osebno pisanje in številne druge kazalnike obnašanja voditeljev.

Pod drobnogled so vzeli tudi Slovenijo. Posebej so omenili predsednika države Boruta Pahorja. Na Twitterju ni posebej klepetal, nedvomno pa zelo dobro uporablja možnost objave slik. Slovenci imajo celo možnost videti svojega predsednika, "kako čisti kravji hlev in si maže roke s pripravo domačega kruha na kmetiji", so izpostavili. Pahor na Twitterju največkrat odgovarja sam sebi, omeni pa smučarko Tino Maze.
Raziskava je tudi svojevrsten dokaz, kako veliko lahko prek spleta pridobljeni podatki povedo o življenju osebe. Tudi kdaj spi in kdaj v dnevu je najbolj dejavna. Borut Pahor (ali vsaj ekipa, ki zanj tvita) začne z delom nekje ob šesti zjutraj, od 10. do 16. ure ustvari največ vsebine in se poslovi opolnoči. V povprečju. Znane so tudi naprave, prek katerih piarovci razpošiljajo besedo v svet.

Slovenska vlada denimo največ tvita neposredno s Twitterjeve spletne strani, sledi pa naprava BlackBerry. Do vladnega računa so raziskovalci sicer kritični, da je "precej formalen" in "zgolj prenaša vladne novice".
Tako vlada, predsednik države kot zunanje ministrstvo očitno niso preveč odmevni med tujimi voditelji (ki jim sledijo na Twitterju), saj se jih vse skupaj da prešteti na prste ene roke.

Če ste radovedni: podatki za vsako državo posebej (in voditelja) so na voljo na tej povezavi.
Bolj kot suhoparne podrobnosti je zanimiva najširša mogoča slika.

Kdo izmed svetovnih voditeljev ima največ sledilcev?
Največ uporabnikov sledi predsedniku ZDA, Baracku Obami, ki je sicer eden vodilnih, kar se tiče premišljeno načrtovane uporabe družbenih omrežij v politiki in volilnih kampanjah. Ima več kot 33 milijonov sledilcev (vsi podatki v raziskavi se nanašajo na 1. julij 2013) in je tudi v skupnem številu četrta najbolj sledena oseba na svetu. Tik pred njim je Lady Gaga.
Takoj za njim je papež Frančišek, ki ima (z vsemi svojimi sedmimi računi) 7 milijonov sledilcev. Zanimivo je, da sta za njim voditelja države, ki do spletnih omrežij (in neodvisnih medijev na splošno) nastopa izjemno sovražno - Turčije. Predsednik države Abdullah Gül in premier Recep Tayyip Erdoğan imata 3,4 milijona sledilcev. Ravno zadnji je pravkar prejel "nagrado" spletni negativec leta, ki jo podeljuje angleško združenje internetnih ponudnikov. Družbena omrežja je namreč označil za grožnjo družbi in nadlogo, kjer se širijo laži. Turčija poleg tega intenzivno preganja "neprimerne" objave in jih pogosto kaznuje z zaporom.
Celotno občinstvo vseh tviteraških svetovnih voditeljev sicer znaša malo več kot 100 milijonov ljudi.

Koliko politiki čivkajo med sabo?
Bolj kot skupno število občinstva je za raziskovalce pomemben podatek, koliko so voditelji povezani med seboj - če si torej sledijo. S tem si namreč lahko pošiljajo tudi zasebna sporočila. Obama, ki je na prejšnji postavki brez konkurence, je tukaj na dnu lestvice. Sledi le dvema politikoma. Vodi švedski zunanji minister Carl Bildt, za njim pa je visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Catherine Ashton.
Najvplivnejši je Frančišek
"Še štiri leta." Kot je znano, je to najbolj "retvitana" objava vseh časov. Obama je ponovno izvolitev proslavil tudi s čustveno fotografijo, ki jo je naprej svojim sledilcem podelilo še več kot 800.000 uporabnikov. Kljub temu pa ni najvplivnejši tviteraš, ugotavlja raziskava. Povprečno ga namreč "retvitajo" le 2.309-krat, medtem ko vodjo Katoliške cerkve in Svetega sedeža, papeža Frančiška, na vsakem izmed računov "retvitajo" od 8 do 11-tisočkrat.

Težava: Le redki tvitajo osebno
Pomembno vprašanje je, ali za črkami dejansko stoji pravi voditelj, ali pa s sledilci premišljeno plešejo piarovski ples predstavniki za odnose z javnostjo. Raziskava je pokazala, da le redki izmed njih dejansko tvitajo sami. Nekateri celo tvitajo le takrat, ko je to nujno - med volilno kampanjo -, potem pa poniknejo. V tujini sta takšna primera francoski predsednik Francois Hollande in brazilska kolegica Dilma Rousseff, pri nas pa zdaj že nekdanji predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković.
V Afriki so najbolj klepetavi
Je Twitter le orodje za setev lastnih pogledov, ali pa prostor za dejansko izmenjavo mnenj? Kot kaže, le redki politiki v svojih natrpanih urnikih najdejo čas za izmenjavo čivkov. Največ časa imajo afriški predsedniki (in diktatorji). Ugandski premier Amamba Mbabazi odgovori skoraj vsakemu, prav tako ruandski predsednik Paul Kagame.
Včasih se slediti politiku dobesedno splača. Umrli venezuelski predsednik Hugo Chavez je namreč eni izmed sledilk podaril stanovanje.

Kako je v Sloveniji
Velika večina voditeljev je na Twitterju od leta 2010 ali 2011, ko je uporaba družbenih omrežij postala popularna v krogih piarovcev in tržnikov. Kot je pred volitvami leta 2011 za MMC povedal strokovnjak Justin Kings: "Volitve se vam bližajo, in zelo zanimivo je opazovati, kako vaši politiki zadnje čase zelo veliko čivkajo." Kot pred prejšnjimi bomo tudi pred prihodnjimi volitvami na MMC-ju pozorni na politično obnašanje na spletu.
Slovenija ima sicer tu dolgo tradicijo. Prvi spletni klepet s politiki je tiskovna agencija Morel na prastarem IRC-u organizirala že davnega leta 1996 ...