Za nekatere umetnost, za druge vandalizem. Foto: EPA
Za nekatere umetnost, za druge vandalizem. Foto: EPA
Grafiti so velikokrat uporabljeni kot politična propaganda ali sporočilo. Foto: EPA

V ZDA namreč čiščenje grafitov letno stane kar 10 milijard ameriških dolarjev. Sistem posname grafit in ga shrani, nato pa lahko policist primerja posamezne grafite med seboj, saj naj bi si bili grafiti enega ustvarjalca med seboj po tehniki podobni. S tem bi storilca lažje izsledili.

Naprava združuje računalniški sistem, GPS-napravo in digitalno fotografijo. Računalnik shranjuje vse fotografije in jih obdeluje, s pomočjo GPS-a ugotovijo natančen kraj in čas dogodka, s pomočjo kamer pa naredijo posnetke za arhiv.

Največ grafitov v ZDA narišejo ulične tolpe, ki jih uporabljajo tudi za medsebojno sporočanje in sporazumevanje. V Los Angelesu naj bi bilo okoli 720 uličnih tolp, ki vključujejo 40.000 ljudi.

Čistilna akcija pri nas manjših razsežnosti
V Ljubljani so grafite lani čistili na pobudo Zavoda za turizem Ljubljana. Za ta namen so namenili 4,6 milijona tolarjev. Odstranili so grafite na ekološko varen način s 14 površin v širšem mestnem jedru, seveda pa je malo verjetno, da se tudi v Sloveniji grafiti uporabljajo za sporazumevanje med uličnimi tolpami.

Glede na to, da v Ljubljani ni podzemne železnice, so se grafitarji spravili, kar na nove Siemensove vlake Slovenskih železnic, porisali pa so tudi stare gomulke. Za nekatere privlačno, za druge pa strašno. Eden izmed poslancev SDS-a je enkrat na zasedanju DZ-ja podobe na vlakih poimenoval "podobe smrti".

Za nakup novega sistema se je sicer že odločilo 20 ameriških mest, napravo, ki jo je za zaključek študija razvil študent kriminologije. Nad napravo so pomisleke izrazili zagovorniki zasebnosti posameznika.

M. K.