Marko Mikuž je sicer vodja oddelka za eksperimentalno fiziko delcev na Inštitutu Jožef Stefan ter vodja skupine, ki je sodelovala pri gradnji enega od dveh detektorjev sledi nabitih delcev, ki sta nameščena na pospeševalniku. Sodeloval je tudi v skupini, ki je razvila in vgradila sistem za nadzor protonskih curkov, ki temelji na polikristaliničnih diamantnih detektorjih. Sodelujejo pa tudi pri pripravi programske opreme za simulacijo ekperimenta in analizo podatkov, ki jih bo dal pospeševalnik.

Razmere enake tistim, milijoninko sekunde po velikem poku
Pod zemljo na meji med Francijo in Švico se namreč na zagon pripravlja 27 kilometrov dolg pospeševalnik delcev - Large Hadron Collider ali LHC, ki bo poustvaril razmere, kot so bile tik po nastanku vesolja. Mikuž je v spletni klepetalnici dejal, da bo pospeševalnik poustvari rezmere, kot so bile manj kot milijardinko sekunde po velikem poku.

Pospeševalnik bo pospeševal protone do energije, ki ustreza napetosti 7.000.000.000.000 elektronvoltov ali 7 TeV. Letos naj bi ga zagnali do 5 TeV, polno energijo pričakujejo naslednje leto, do načrtovane pogostosti trkov pa naj bi ga prignali v 3 do 4 letih. Pozimi naj bi se pospeševalnik ustavil.

Nevarnosti pospeševalnik ne prinaša
Na vprašanje, ali bi lahko pospeševalnik pomenil nevarnost za prebivalce Francije in Evrope, je Marko Mikuž dejal, da je posameznike, če verjamejo posnetku na Youtubu, lahko zelo strah. Vendar pa se to ne more zgoditi, je dejal in postregel z dvema razlagama. Teoretična razlaga pravi, da če mini črna luknja nastane, mora po isti teoriji tudi takoj izpareti, to pa je tudi edino, kar je od njenega kratkega življenja vidno na detektorju. Eksperimentarna razlaga pa pravi, da so se procesi, ki bodo potekali v pospeševalniku, v naravi s kozmičnimi žarki izvedli že 100.000-krat, v vesolju pa se izvajajo vsako sekundo 30-bilijonkrat več kot v pospeševalniku, in to brez zaznavnih posledic. Dodal je, da si več o tem lahko preberete na spletni strani Cerna (Evropska agencija za jedrsko energijo).

Pospeševalnik ne bo ustvaril antimaterije
Rezultati pospeševalnika bodo svetovni javnosti prinesli predvsem nova spoznanja o naravi. Kot stranski učinek pa bi lahko prinesla tehnološki preboj, recimo spet na področju računalništva, je dejal Mikuž. Tehnologiji grid namreč že napovedujejo podobne učinke, kot jih je družbi prinesel v Cernu razviti svetovni splet (www). Tudi v Ljubljani so postavili center za računalniško obdelavo, ki je s tehnologijo grid povezan v globalni računalnik, ki deluje po vsem svetu.

Na vprašanje, ali je pospeševalnik podoben tistemu, ki je opisan v knjigi Angeli in demoni Dana Browna, kjer s pomočjo pospeševalnika ustvarijo antimaterijo, je Mikuž dejal, da ni tako, več pa si lahko preberete na Cernovi spletni strani.

A. M.