Agostini, Krausz in L'Huillier so nagrado prejeli "za eksperimentalne metode, ki ustvarjajo atosekundne svetlobne pulze za proučevanje dinamike elektronov v snovi", je v obrazložitvi navedla žirija Švedske kraljeve akademije znanosti.

"Če želimo raziskati res kratke dogodke, potrebujemo posebno tehnologijo. V svetu elektronov se spremembe zgodijo v nekaj desetinkah atosekunde – atosekunda je tako kratka, da jih je v eni sekundi toliko, kolikor je bilo vseh sekund od nastanka vesolja," je pojasnila žirija.

Dodala je, da je prejemnikom uspelo demonstrirati način ustvarjanja izjemno kratkih svetlobnih pulzov, ki jih je mogoče uporabiti za merjenje procesov, ki so tako hitri, da jih je bilo v preteklosti nemogoče spremljati. Pri teh se elektroni premikajo ali spreminjajo energijo.

L'Huillier je novico, da je med prejemniki Nobelove nagrade, pozdravila kot nekaj fantastičnega in jo označila za lep kompliment. Med drugim je poudarila, da je prejetje Nobelove nagrade za fiziko zanjo nekaj posebnega tudi zato, ker je doslej ni prejelo veliko žensk – le pet.

Krausz je v odzivu za nemško tiskovno agencijo dpa povedal, da je bil nad novico o nagradi zelo presenečen, saj tega, kot je dejal, ni pričakoval. Pojasnil je, da mu je skupaj s številnimi drugimi znanstveniki uspelo "v realnem času slediti najhitrejšim procesom, ki obstajajo zunaj atomskega jedra, namreč gibanju elektronov".

"Ta gibanja sprožijo vse molekularne procese v živih organizmih in so navsezadnje odgovorna za razvoj bolezni na najbolj temeljni ravni," je dejal nobelovec.

Agostini kot eksperimentalni fizik deluje na ameriški univerzi v Ohiu, Krausz je vodja raziskav na Inštitutu Maxa Plancka za kvantno optiko v Garchingu pri Münchnu in na univerzi Ludvika Maksimilijana v Münchnu, L'Huillier pa dela kot profesorica atomske fizike na univerzi v Lundu na Švedskem.

Lani so nagrado prejeli Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger za eksperimente s prepletenimi fotoni, določanje kršitev Bellovih neenačb in odkritja na področju kvantne informatike.

Časovna skala, ki odpira nov svet

Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan (IJS) je glede dela letošnjih Nobelovih nagrajencev za fiziko na atosekundni časovni skali, povedal, da tako kot konstrukcija novega teleskopa ali mikroskopa odpira nov svet.

"Ta časovna skala nam odpira nov svet, podobno kot konstrukcija novega teleskopa ali mikroskopa," je povedal profesor in raziskovalec na IJS-ju Mihailović ter dodal, da to nikakor ne pomeni konca raziskovanja v tej smeri laserske fizike. Raziskovalci, vsakič ko si odprejo obzorje v katero koli smer, na podlagi tega začnejo spoznavati in raziskovati naprej.

Delo, za katero so bili nagrajeni letošnji nobelovci za fiziko, po besedah Mihailovića temelji na odkritjih v zadnjem desetletju ali celo še nekoliko dlje.

"Metode za raziskovanje temeljijo na generiranju zelo kratkih laserskih sunkov, s katerimi lahko tako rekoč potipamo različne procese v molekulah," je dejal in pojasnil, da so novost, za katero so bili omenjeni znanstveniki nagrajeni, predvsem načini, na katere se ti sunki generirajo, ter metode za njihovo uporabo pri raziskovanju različnih procesov. Ustvariti tovrstne sunke je sicer po besedah Mihailovića velik izziv.

Po njegovih besedah je bistveno razumevanje, na podlagi katerega lahko ustvarimo nove, zelo specifične eksperimente na enaki časovni skali, denimo v biologiji, kemiji, fiziki. To razumevanje je po oceni Mihailovića v precejšnji meri zasluga tudi letošnjih Nobelovih nagrajencev. S sorodnimi raziskavami se že desetletja ukvarjajo tudi raziskovalci na IJS-ju.

Vendar pa za te niso potrebni atosekundni sunki, temveč "samo 1000-krat daljši", je še pojasnil.

Podelitve nagrad tudi v prihodnjih dneh

V ponedeljek sta Nobelovo nagrado za medicino prejela Katalin Kariko in Drew Weissman za "raziskave, ki so pripomogle k razvoju učinkovitih mRNK-cepiv proti covidu-19".

V sredo bo podeljena nagrada za kemijo, za književnost v četrtek in v petek v Oslu za mir.

Seznam nominirancev je tajen, vendar pa je znano, da je med nominiranci za nagrado za mir 351 posameznikov ali organizacij, kar je drugo največje število kandidatov v zgodovini.

Dobitniki nagrade za ekonomijo, edine nagrade, ki je v svoji oporoki leta 1895 ni zapisal Alfred Nobel osebno, bodo razglašeni v ponedeljek, 9. oktobra.

Podelitev nagrad poteka vsako leto 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Vsaka nagrada prinaša ček za 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.