Švedska akademija za znanost je sporočila, da si znanstvenika letošnjo nagrado zaslužita zaradi svojega dela pri odkrivanju vzrokov vnetja želodčne sluznice in nastankov čira na želodcu.

Že od leta 1982, ko sta odkrila bakterijo Helicobacter pylori, sta si prizadevala dokazati, da je za 80 odstotkov vnetij in 90 odstotkov čirov kriva prav novo odkrita bakterija. To v sebi nosita skoraj dve tretjini svetovnega prebivalstva, a večina nikoli ne občuti težav.

Najpogostejši simptomi bolezni so stalna bolečina v trebuhu, napihnjenost, polnost, pekoč občutek, spahovanje, izguba apetita in hujšanje. Prenaša se oralno-oralno ali fekalno-oralno.

Kronične tegobe le še preteklost
Ker razjede na želodcu velikokrat povzročijo tudi želodčnega raka, drugega najpogostejšega raka, je odkritje bakterije še toliko pomembnejše. Nekdaj kronično bolezen se da tako pozdraviti že z pravim odmerkom antibiotikov in zdravil proti izločanju želodčne kisline.

Pred odkritjem Avstralcev so zdravniki domnevali, da je za razjede na želodcu kriv stres in moderni življenjski stil. Znanstvenika bosta za nagrado prejela deset milijonov švedskih kron (okoli 1,1 milijona evrov).

Nagrada za mir v petek
Z razglasitvijo prve nagrade se je začel t.i. teden Nobelovih nagrajencev. Dobitnika Nobelove nagrade za fiziko bodo razglasili v torek, v sredo pa za kemijo. Nagrada za mir bo razglašena v petek v Oslu.