Norkring je leta 2008 dobil 10-letno koncesijo za upravljanje komercialnega multipleksa oz. multipleksa B. Multipleks A upravlja RTV Slovenija. Foto: EPA
Norkring je leta 2008 dobil 10-letno koncesijo za upravljanje komercialnega multipleksa oz. multipleksa B. Multipleks A upravlja RTV Slovenija. Foto: EPA
Televizija
"Vse pristojne pozivamo, naj obogatijo ponudbo programov prizemne televizije in pri tem pomislijo na vse, ki nimajo niti sredstev niti potreb po ogledu več deset programov - omogočijo naj jim vsaj dostop do programov slovenske produkcije," pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Foto: EPA

Takšno odločitev so sprejeli zaradi poslovnih razmer v Sloveniji, pa tudi zato, ker se iz Slovenije umika tudi družba Prva TV v lasti švedske skupine Modern Times Group (MTG). Ta je upravljala komercialni televizijski program TV3, s prenehanjem oddajanja pa je slovenski Norkring izgubil še zadnji televizijski program, ki je gostoval v njegovem omrežju.

Drugi slovenski programi namreč gostujejo v prvem, javnem omrežju oziroma multipleksu A, ki ga upravlja RTV Slovenija. Pri njih sta tudi programa Pop TV in Kanal A, ki sodita pod okrilje Pro Plusa. V Pro Plusu odhod Norkringa obžalujejo. Dodajajo, da je to še en znak, da so razmere na slovenskem medijskem in operaterskem področju izredno zaostrene. Sami pa za zdaj niso zainteresirani za upravljanje komercialnega omrežja digitalne prizemne televizije.

10-letna koncesija, a brez naročnikov
Slovenska podružnica Norkringa je bila ustanovljena, ko je bilo podjetje izbrano kot najboljši ponudnik na mednarodnem razpisu agencije za pošto in elektronske komunikacije, decembra 2008. Norkring je s tem pridobil desetletno koncesijo za upravljanje komercialnega omrežja digitalne prizemne televizije oz. multipleksa B.

Omrežje bodo začeli demontirati v prihajajočem mesecu, kako dolgo bo ta demontaža trajala, pa da je odvisno od vremenskih razmer.

Apek odločitev obžaluje
Tudi v Apeku (Agencija za pošto in elektronske komunikacije) napoved Norkringa, da se bo umaknil s slovenskega trga, obžalujejo, saj, kot pravijo, se s tem zmanjšujejo zmogljivosti celotne infrastrukture. Umik po njihovih navedbah očitno kaže, da v Sloveniji medijski prostor ni dovolj razvit, saj ne zagotavlja dovolj vsebin, ki bi zadovoljivo napolnile dva multipleksa z zmogljivostjo prenosa 16 do 18 programov. "Čeprav nismo odgovorni za razvoj medijskega prostora, nas takšno stanje skrbi, verjetno pa bi moralo skrbeti tudi tiste, ki so zanj odgovorni," so pojasnili.

ZPS: Prostora za nove programe bo manj
Oglasili so se tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer pristojne pozivajo, naj obogatijo ponudbo programov prizemne televizije. Z umikom Norkringa bo namreč prostora za nove programe še bistveno manj, s tem pa tudi priložnosti, da se potrošnikom omogoči brezplačno spremljanje bogate televizijske ponudbe.

Kot pojasnjujejo v zvezi, se je ob izklopu analognega oddajanja prizemne televizije v decembru 2010 zdelo, da je digitalizacija odprla nove možnosti oddajanja televizijskega programa tistim, ki nimajo dostopa do kabelskega oziroma IP-omrežja ali pa operaterjem za dostop preprosto ne želijo plačevati. V dveh multipleksih bi namreč lahko spremljali do 16 televizijskih programov, glede na izkušnje v tujini pa je bilo pričakovati še kakšen dodatni multipleks, morda za programe plačljive televizije.

Zgodilo pa se ni nič. Večina programov je ostala v multipleksu javne televizije, za prehod v multipleks B, ki ga upravlja Norkring, sta se odločila le TV3 in Pink Si - zadnji se je nato preselil v multipleks A, prvi bo prenehal oddajati.