Sama zgradba toksina lizenina je bila do zdaj že znana, zgradba pore pa še ne. "Če razumemo, kako deževnik tvori to nanoporo, bomo razumeli tudi druge podobne bakterijske toksine, ki pomagajo pri širjenju infekcij," je pojasnil direktor Kemijskega inštituta (KI) Gregor Anderluh. Toksin deževnika je namreč po zgradbi podoben nekaterim bakterijskim toksinom, predvsem tistim, ki povzročajo zastrupitve s hrano. Razumevanje teh procesov pomaga pri iskanju novih zdravil, ki bi preprečevale učinke teh nanopor.
Toksin lizenin deževnik uporablja v boju proti parazitskim mikroorganizmom, raziskovalci pa ga zaradi njegovih lastnosti uporabljajo kot molekulsko orodje v raziskavah in v nanotehnoloških aplikacijah v sodobnih senzorskih napravah.
Razvijali bodo tehnologijo za nove senzorje
Zaradi oblike in izjemne stabilnosti bodo opisano nanoporo, ki jo tvori lizenin, vključili v nadaljnji razvoj nanosenzorjev za določanje zaporedij genomov in zaznavanje snovi, kar omogoča nove pristope v medicini za spremljanje in zdravljenje različnih bolezni.
Namen podjetja Oxford Nanopore Technologies, ki je partner v projektu, je pripraviti majhno aparaturo, velikosti USB-ključa, ki omogoča takojšnje analiziranje DNK okoljskih vzorcev tudi v nelaboratorijskih okoljih, je dejal Anderluh. "Posledično je takšna aparatura bistveno cenejša in dostopnejša za številne laboratorije, kar pomeni, da bo znatno pocenilo določanje DNK in s tem povezane raziskave."
V študiji so sicer sodelovale štiri raziskovalne skupine Univerze v Oxfordu, japonskega državnega inštituta Riken in britanskega nanobiotehnološkega podjetja Oxford Nanopore Technologies.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje