Kot so sporočili iz novogoriškega centra, naj bi to kazalo, da naj bi imela zvezda, ki je eksplodirala, nevidno spremljevalno zvezdo, ki ji je "ukradla" snov. Raziskavo so vodili astronomi s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo (Caltech).

Eksplozija take "ultraslečene" zvezde je bila zato šibkejša in krajša, v njej pa naj bi na koncu nastala nevtronska zvezda. Ker naj bi bila tudi spremljevalka nevtronska zvezda, raziskovalci menijo, da so bili prvič doslej priča supernovi, v kateri je nastal sistem dveh nevtronskih zvezd, v katerem se zvezdi gibljeta druga okoli druge na zelo majhni razdalji.

Strokovnjaki so o odkritju oz. raziskavi pisali v reviji Science. V omenjeni raziskavi so ugotovili, da je umirajoča zvezda v eksploziji odvrgla le za petino mase Sonca snovi, kar je bistveno manj, kot zvezde običajno izvržejo v eksplozijah supernov. Samo dejstvo, da je zvezda eksplodirala, pa kaže, da je morala v preteklosti imeti ovojnico, v kateri je bilo veliko več snovi. Kam je torej izginila manjkajoča snov? Raziskovalci so prišli do zaključka, da je bila zvezdina ovojnica najverjetneje ukradena — zvezda mora imeti v neposredni bližini gosto spremljevalko, ki ji je s svojo gravitacijsko silo že pred eksplozijo ukradla snov in jo posesala nase. Ob opazovanju eksplozije, ki nosi oznako iPTF 14gqr, so tako prvič doslej opazovali rojstvo nevtronske zvezde, ki ima ob sebi še eno nevtronsko zvezdo. Ker sta nevtronski zvezdi zelo blizu druga drugi, se bosta nekoč zlili v trku, ki bo podoben prelomnemu dogodku GW170817, ki so ga zaznali lani tako z detektorji gravitacijskih valov kot tudi sateliti in teleskopi na Zemlji, pri njegovem opazovanju pa so sodelovali raziskovalci Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.

Odkar so lani avgusta z detektorji gravitacijskih valov LIGO/Virgo prvič zaznali zlitje dveh nevtronskih zvezd, so dvojne nevtronske zvezde in njihov nastanek v središču zanimanja mednarodne astrofizikalne skupnosti, so še sporočili iz Nove Gorice.