Letošnja večja luknja je po mnenju vremenoslovcev posledica nadaljevanja prisotnosti snovi, ki uničujejo ozon, svoje pa je prispevala tudi mrzla zima v stratosferi. Ozonska luknja se pojavlja vsako pomlad na južni polobli, po prepričanju WMO-ja pa bo tako še naslednjih dvajset let, preden bo opaziti njeno zmanjšanje v obsegu in globini.

Zdaj meri 29,5 milijona kvadratnih kilometrov, prejšnji rekord pa je bil iz leta 2000, ko je bila velika 29,4 milijona kvadratnih kilometrov. Veliko raziskav si glede večanja ali manjšanja ozonske luknje med seboj nasprotuje.

ESA malo bolj optimistična
Podatki Evropske vesoljske agencije so vseeno malce bolj optimistični, saj so 25. septembra namerili "zgolj" 28 milijonov kvadratnih kilometrov veliko luknjo, ki je bila leta 2000 0,4 milijona kvadratnih kilometrov večja.

Povezani toplogredni plini in ozon
Znanstveniki se vse bolj zavedajo povezave med krčenjem količine ozona s podnebnimi spremembami oziroma učinki tople grede. Večja količina toplogrednih plinov pomeni višjo temperaturo na Zemljini površini. V višjih plasteh ozračja, kjer je ozon, lahko povečanje teh plinov prispeva k ohlajanju, kar sproži kemične reakcije, ki uničujejo ozon.

WHO se zanaša na svoje meritve in tudi na meritve ameriške in evropske vesoljske agencije.