1. Zaprtje dolgega poglavja v rusko-ameriških odnosih

V sredo ob 7.45.04 po našem času je iz Bajkonurja v Kazahstanu poletela raketa Sojuz-2.1a (TsSKB-Progress). V nebo je ponesla vesoljsko ladjo Sojuz MS-17, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos. Sojuz MS je ubral "superhitro" pot in po le dveh obkroženjih oziroma treh urah in treh minutah dosegel Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). To je po navedbah Roskozmosa najhitreje v zgodovini. Sojuz se je ob 10.47.47 avtomatizirano priklopil na ruski modul Rassvet.

Video: Posnetek izstrelitve:

Video 2: Izstrelitev z drugega zornega kota

Video 3: Posnetek priklopa

Video 4: Vstop posadke

Iz ladje so zlezli pripadniki 64. odprave na MVP: Rusa Sergej Rižikov, Sergej Kud-Sverčkov in Američanka Kathleen Rubins. Pridružila sta se pripadnikom 63. odprave Anatoliju Ivanišinu, Ivanu Vagnerju (Roskozmos) in Christoperju Cassidyju (Nasa). Tako ima postaja znova šest stanovalcev. Poleg ljudi je ladja prinesla še za 173 kilogramov tovora, vključno z desetimi kilogrami svežega sadja. Sojuz MS-17 bo na postajo priklopljen predvidoma 177 dni. Ruska novinca bosta v tem času predvidoma opravila 55 znanstvenih eksperimentov in dva vesoljska sprehoda. Med drugim bosta pripomogla k odklopu ruskega modula Pirs. Ta bo odvržen v ozračje, predvidoma naslednje leto pa ga bo nadomestila večja Nauka (rus. znanost).

63. odprava se bo na Zemljo vrnila predvidoma 22. oktobra s plovilom Sojuz MS-16. Izpraznjena mesta in še več naj bi novembra zasedli potniki vesoljske ladje Crew Dragon (SpaceX) na prvi redni misiji tega komercialnega plovila. Na njej bodo štirje Američani in en Japonec.

Zadnje plačilo vozovnice v denarju

Misija MS-17 je odmevna tudi zato, ker so Američani zadnjič neposredno plačali vozovnice. Z denarjem. (Nazadnje 90 milijonov dolarjev za potnika.) To so počeli zadnjih deset let, ko zaradi upokojitve Space Shuttlov niso imeli domačega prevoza, odslej pa nič več, saj so pridobili Crew Dragon. Vse lahko odpeljejo sami, tako kot Rusi.

Pričakovati je, da se bosta velesili dogovorili za izmenjavo kapacitet, Rus na Zmaja in Američan na Sojuza, ne da bi kdo kaj plačal. Taka je bila nekoč navada. A za zdaj Roskozmos viha nos nad Crew Dragonom, opozarjajoč, da gre za sveže in relativno nepreizkušeno, posledično pa tudi potencialno nevarno plovilo. Utegne se zgoditi celo to, da izmenjave sploh ne bo več, sploh ob zaostreni, v prejšnjih desetletjih neslišani govorici vodje Roskozmosa, ki Američane obtožuje dampinga in vseh sort nečednosti.

Zamik odprave Crew-1 zaradi težave s Falconom 9

Podjetje SpaceX ima – ne glede na vrsto uspehov – svoje sive trenutke. Pomnimo lansko eksplozijo Crew Dragona na rednem testu in vemo, da še nima veliko poletov na rovašu. Rusi lahko utemeljeno dvomijo o njegovi visoki zanesljivosti.

Tudi raketa Falcon 9, veliki uspeh in ponos podjetja, občasno pokašlja. Nazadnje prejšnji mesec, ko so morali eno izstrelitev (GPS III) prekiniti dve sekundi pred začetkom – zaradi napake na pogonskem sistemu. In prav zaradi tega zapleta se je zamaknila zgoraj omenjena odprava Crew-1, sporoča Nasa. Poleteti bi morala oktobra, vendar se je Nasa odločila, da je treba raketo Falcon 9 (nov primerek) prej dodobra pregledati in ugotoviti vzrok zapleta.

Rusko vesolje je pretekli teden zaznamovala tudi nenavadna izmenjava besed med nekdanjimi kozmonavti in – domnevno – prvim človekom Roskozmosa, Dimitrijem Rogozinom.

Nekdanji kozmonavt Roskozmosa Maksim Surajev z dvema odpravama na MVP (2010, 2014) in danes poslanec ruske dume je v zadnjih tednih začel objavljati sporočila, kritična do Roskozmosa in Rogozina.

"Opravičil" se je ruskemu junaku Juriju Gagarinu in obenem objavil video, v katerem Nasa testira stranski potisnik za raketo SLS (poglavje 1), češ, Amerika gre naprej, Rusija zaostaja.

Nato je objavil videoposnetek Elona Muska z znano enovrstičnico, da "trampolin deluje", posneto po prvem poletu Crew Dragona na MVP s posadko, s čimer je zbodel Rogozina. Rogozin se je namreč leta 2014 porogal Američanom z izjavo, da lahko pridejo na Mednarodno vesoljsko postajo tudi s trampolinom (vse skupaj se je dogajalo ob robu sankcij proti Rusiji zaradi ukrajinskega konflikta). Surajev je med drugim objavil fotografijo, kjer so vesoljci natrpani v Sojuza in udobno razporejeni znotraj zmaja ... in še in še.

Fedor o pijanih kozmonavtih

Na tej točki se v zgodbo prikrade zgoraj omenjeni robot Fedor F-850. Ta ima na Twitterju račun. Fedor (oziroma nekdo, ki račun upravlja) je začel prek Twitterja kritizirati Surajeva in še nekaj njegovih kozmonavtskih kolegov, češ da so pijanci in da so popivali tudi na Mednarodni vesoljski postaji. Fedorjev račun je bil kmalu zatem ukinjen (tu je arhivski posnetek). Po pisanju ArsTechnice je slog pisanja in tudi žaljenja podoben Rogozinovemu slogu. Rogozin je namreč do nedavnega na Twitterju pogosto objavljal zbadljive tvite na račun marsikoga. In ko so Fedorju račun ukinili, se je Rogozinov spet aktiviral (angleški, ruski). Za tvite Fedorja pa bo očitno krivdo nosil neki mlajši uslužbenec agencije.

Neobičajno dogajanje v Roskozmosu.

2. Rusija noče Artemis, pridružuje se več drugih narodov

Rusija je do zdaj glede sodelovanja v programu Artemis dajala mešane signale. Sprva je kazalo, da bo z ZDA dosegla soglasje o gradnji nove vesoljske postaje pri Mesecu, zadnje čase pa se obrača stran, vsaj sodeč po izjavah Rogozina. Ta pravi, da je program preveč amerocentričen in pretežno služi potrebam ZDA. Roskozmos pa da je pripravljen sodelovati le enakovredno oziroma na sorodnih temeljih kot pri Mednarodni vesoljski postaji. V ozadju so nekaj časa potekali pogovori, da bi Rusija prispevala vsaj modul (morebiti priklopni), a se je vse skupaj očitno sfižilo. Vseeno pa bo Nasa poskrbela, da bo priklop Lunarnega portala združljiv s prihodnjo rusko vesoljsko ladjo Orel (Oryol), piše TASS. Mimogrede, proizvajalec je začel izdelovati prve kose dejanskega Orla (v tvitu desno).

Rogozin vsemu temu ob robu nakazuje, da se je Rusija prej pripravljena povezati s Kitajsko (poglavje 5). Avgusta je razkril, da nameravata državi sodelovati pri postavitvi nič manj kot baze na Mesecu. Po poročanju TASS-a je ta teden nadaljeval pogovore in po njih dejal, da sta strani vzpostavili "medsebojno spoštovanje ter zaupanje".

Kot kaže, se mednarodno sodelovanje v vesolju, ki se je gradilo skozi desetletja, krha. Nastajata dva večja bloka: Rusija in Kitajska na eni, ZDA in partnerji na drugi.

Že sedem podpisnic sporazumov Artemis

ZDA so maja letos predstavile (poglavje 5) predlog sporazumov Artemis, s katerimi bi postavili pravno podlago za raziskovanje Meseca in drugih nebesnih teles. Rusija ga je zavrnila, Kitajske ne zanima. Po drugi strani pa je sporazume do zdaj podpisalo že sedem drugih držav, sporoča Nasa. Poleg ZDA so to Avstralija, Kanada, Italija, Japonska, Luksemburg, Združeni arabski emirati in Združeno kraljestvo.

Lunarni portal v nastajanju

Zanimivo je, da med podpisnicami sporazumov Artemis ni več evropskih držav, čeprav je Evropa prek Evropske vesoljske agencije globoko vpeta v program Artemis, med drugim izdeluje polovico vesoljske ladje Orion. Še več, Esa je prav ta teden izbrala izvajalca, ki bo naredil kar dva modula prihodnje vesoljske postaje pri Mesecu, imenovane Lunarni portal (Lunar gateway). Italijansko-francosko podjetje Thales Alenia je z Eso podpisalo pogodbo za izdelavo bivalnega modula I-HAB (International Habitat) ter modula ESPRIT, namenjenega komunikacijam in gorivu. Za izdelavo I-HAB-a bo prejelo 327 milijonov evrov, za ESPRIT pa vsota še ni določena, sporočajo iz Thales Alenie.

Evropa bo torej zagotovila ključno infrastrukturo za Lunarni portal. Njegova oblika sicer še ni dokončno določena. Za zdaj velja, da bo imel maso 40 ton, omogočal občasne obiske do štirih ljudi, omogočal priklope več ladij obenem, opremljen bo tudi z robotsko roko. Astronavti se bodo tam ustavljali pred spustom na Luno, kar sicer ne velja za prvo misijo s posadko (Artemis 3), kjer nameravajo planiti neposredno na siva tla. V 30. letih pa naj bi pri Portalu sestavili vesoljsko ladjo, ki se bo odpravila proti Marsu.

3. Kitajska pripravlja težkonosilno raketo

Kitajska ne ždi sklenjenih rok, temveč že desetletja pelje stabilen razvoj vesoljske tehnologije. Tudi ta država želi poslati ljudi na Mesec, tajkonavti naj bi tam končali konec tega ali na začetku prihodnjega desetletja. Namenska vesoljska ladja je razvojno že skoraj zrela, maja letos so jo poslali na prvi polet okoli Zemlje, sicer brez posadke (poglavje 1).

Razvoj silne rakete, ki bi lahko proti Mesecu poslala težek tovor vesoljske ladje in pristajalnika, se še ni začel. Do zdaj so Kitajci govorili o raketi Dolgi pohod 9, ki bi bila še zmogljivejša od SLS-a in celo od starega Saturna V. A za to bi morali razviti kup nove tehnologije, raketa pa bi prvič testno poletela predvidoma leta 2030.

Zdaj kaže, da s takšnim tempom niso zadovoljni in ubirajo bližnjico. Po poročanju portala Space.com, ki povzema CCTV, so začeli snovati novo težkonosilno raketo na podlagi obstoječih tehnologij. Poenostavljeno: vzeli bi tri prve stopnje rakete Dolgi pohod 5, že razvite motorje YF-100K in jih združili. Podobno, kot je SpaceX združil tri Falcone 9 v Falcon Heavy. To sicer ni enostavno početje, a utegne precej pohitriti kitajski lunarni program.

4. 30. kitajska izstrelitev letos

Kitajska obenem postaja država z največ izstrelitvami raket na leto. Do zdaj so našteli že 30 poskusov, od tega štiri neuspešne. Načrtuje jih 40, s čimer bi lahko prehitela vse druge države.

Nazadnje so prižgali raketo Dolgi pohod-3B. To je bilo v nedeljo ob 18.57 po našem času na izstrelišču Šičang v pokrajini Sečuan, poroča SpaceFlightNow. V geosinhrono orbito na višini dobrih 44.000 kilometrov je ponesla opazovalni satelit Gaofen III.

Prav Dolgi pohod-3B je letos enkrat zatajil (poglavje 6). Natančneje, odpovedala je tretja stopnja in padla nazaj v ozračje, s seboj potegnivši indonezijski komunikacijski satelit.

5. New Shepard spet poletel

V torek je zasebno ameriško podjetje Blue Origin opravilo 13. polet sondirne rakete New Shepard. Raketica je v desetih minutah poletela do višine 106 kilometrov in nato navpično pristala. Taisti primerek je poletel že sedmič, piše v sporočilu za javnost.

Raketa je do meje vesolja pri 100 kilometrih ponesla tovorno kapsulo, v kateri so bili različni eksperimenti in senzorji. Med njimi so bile tehnologije, ki jih podjetje namerava uporabiti za odprave na Mesec, saj za Naso razvija tudi lunarni pristajalnik IVL (poglavje 1).

Podjetje je leta 2000 ustanovil prvi mož Amazona Jeff Bezos. Razvija večkrat uporabne rakete, a je pri tem precej počasnejše od konkurenčnega SpaceX-a s podobno vizijo. Že dolgo razvija raketo New Glenn, ki naj bi tudi vzletala in pristajala, a od nje ne duha ne sluha. Namesto tega vidimo serijo poletov podorbitalnega New Sheparda, napredka pa ne veliko. To sicer ne pomeni, da je Blue Origin v težavah. Bezos je med najbogatejšimi Zemljani, poleg tega je napovedal, da bo vsako leto prodal za kakšno milijardo dolarjev delnic Amazona in s tem podpiral svoj vesoljski projekt.

Video: Posnetek dogodka

6. Tudi Evropa pripravlja svojega "Falcona 9"

Ne le Rusija (poglavje 4), tudi Evropa hoče razviti svojo različico Falcona 9, torej večkrat uporabne rakete.

Med drugim se je treba naučiti pristajati. Esa zato z romunskim inštitutom INCAS sodeluje pri razvoju manjšega letalnika, na katerem bodo vadili vzletanje, nepremično lebdenje in postopke pristajanja, piše v sporočilu za javnost agencije.

Gre za napravo DTV (Demonstrator Technology Vehicle). Ima maso 60 kilogramov in lahko nosi petkilogramski tovor. Ima en reaktivni motor (0,9 kN). Če se bo dobro izkazal, bodo izdelali 130-kilogramskega naslednika.

Esa ima v razvoju tudi metanski motor za večkratno uporabo Prometheus (poglavje 4), ki naj bi bil zelo poceni.

Vse skupaj naj bi se enkrat v tem desetletju povezalo v mnogokrat uporabno evropsko raketo Themis.

Video: Posnetek poskusnega poleta

7. Za las ušli raztreščenju v Zemljini orbiti

Človeštvo se je za las izognilo trčenju dveh večjih kosov vesoljskih smeti, kar bi lahko bil katastrofalen dogodek za raziskovanje vesolja.

Na nevarnost je opozorilo podjetje LeoLabs, ki se ukvarja s sledenjem objektov v orbiti. Na začetku tedna je opozorilo, da sta stari sovjetski satelit in uporabljena stopnja kitajske rakete namenjena drug proti drugemu, srečala pa da se bosta v četrtek zvečer na višini 991 kilometrov in medsebojni razdalji do 25 metrov. Možnost trka je bila več kot 10-odstotna.

Marsikdo je v četrtek zvečer zadrževal dih, a po izračunanem času ni bilo znakov trka.

Telesi imata skupno maso 2,8 tone, treščili pa bi pri medsebojni (relativni) hitrosti 53.000 kilometrov na uro. Nastal bi oblak manjših kosov, ki bi leteli naokoli, količina smeti v nižji Zemljini tirnici pa bi se povečala do 20 odstotkov, so izračunali na Harvardu-Smithsonianu.

Vsak košček, pa naj bo tudi centimetrski, lahko pri veliki hitrosti hudo poškoduje ali celo uniči druge satelite. Še več, pride lahko do verižne reakcije, ko trk ustvari nove projektile, ki ustvarijo nove trke.

8. Zadnje sekunde špagetifikacije zvezde

Evropski južni observatorij (ESO) je ujel redko viden dogodek: žar zvezde, ki jo je razobličila črna luknja.

Zvezda je nekaj časa krožila okoli črne luknje in se ji približevala. Bližje kot je prišla, bolj je nanjo delovala plimska sila. Torej, težnostni privlak je bil na enem koncu zvezde vse močnejši kot na drugem koncu. To je zvezdo raztegnilo oziroma, kot se poenostavljeno reče, špagetificiralo.

To je bil najbližji do zdaj zaznani tovrstni dogodek, piše v sporočilu za javnost. Zgodil se je 215 milijonov svetlobnih let stran. Imenovan je AT 2019qiz. Trajal je pol leta in izseval očesu vidno svetlobo, pa tudi ultravijolične, rentgenske in radijske valove. Znanstveniki so tako podrobno opazovali, kako se zvezda spreminja, izgublja snov in "poslednji izdih" oziroma blisk.

Zvezda je imela približno eno maso Sonca, črna luknja pa milijon mas Sonca.

Video: Navidezno potovanje do AT 2019qiz

Video 2: Ponazoritev dogodka

Video 3: ESO-jev pojasnilnik