1. Repatica še vedno krasi nebo
Komet C/2020 F3 Neowise se je ta teden najbolj približal Zemlji – na 103 milijone kilometrov. Najde se ga v ozvezdju Velikega medveda oziroma pod Velikim vozom po 22. uri. S prostim očesom bo viden še do konca meseca, nato pa verjetno nič več. Če ne bo prišlo do propada človeštva, ga bodo lahko znova uzrli šele čez kakšnih pet ali šest tisoč let.
MMC poziva bralce, naj pošljejo morebitne fotografije in druge posnetke repatice (na: aljosa.masten@rtvslo.si). Objavili jih bomo v galeriji prihodnji teden. Ta teden prispele so spodaj v galeriji, razporejene so po času nastanka, ena galerija pa se je nabrala že do prejšnje sobote.
Ljubitelji so precej fotografij objavili tudi na forumu Vesolje.net, objavlja jih tudi opazovalnica Črni Vrh.
Več informacij v prispevkih TV Maribor in Vala 202.
2. Najbližje fotografije Sonca do zdaj
Evropska sonda Solar Orbiter je posnela fotografije Sonca pri oddaljenosti 77 milijonov kilometrov, kar je najbližje do zdaj. Poleg vizualnih detajlov zvezde, ki nam daje življenje, je na fotografijah najti do zdaj nevidne pojave, drobcene blišče, ki jih je Esa poimenovala taborni ognji. Esa je postavila celo hipotezo, da naj bi bili prav ti taborni ognji odgovor na vprašanje, zakaj je Sončeva korona neprimerno bolj vroča od površja. Ima namreč več kot milijon stopinj Celzija, medtem ko jih površje našteje "samo" pet tisoč.
Solar Orbiter je bil izstreljen februarja. Njegova posebnost je ciljna polarna tirnica, kar pomeni, da bo Sonce naposled gledal spodaj in zgoraj, kar se je do zdaj težko videlo. Soncu se bo sicer najbolj približal na 42 milijonov kilometrov. Opremljen je s toplotnim ščitom, ki ga brani pred temperaturo 500 stopinj. Solar Orbiter lepo dopolnjuje Nasino sondo Parker, ki bo šla Soncu precej bližje, a po "običajni" orbiti, namenjena pa je predvsem preučevanju korone, ne toliko površja samega.
Video 1: Esina predstavitev nabora
Video 2: Taborni ognji na Soncu
Celotna galerija posnetkov je na voljo tukaj.
3. Priklop Progresa ni šel povsem po načrtih
V četrtek ob 16.26.21 po našem času so Rusi izstrelili raketo Sojuz-2.1a (TsSKB-Progress), na njej pa tovorno ladjo Progres (Energia). Ubrala je "superhitro" pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP), dosegla jo je dobre tri ure pozneje, sporočajo z ruske vesoljske korporacije Roskozmos. Dostavila je 620 kilogramov goriva, 46 kilogramov stisnjenih plinov in še 1,43 tone drugega tovora, med drugim 420 litrov vode, hrano, znanstvene eksperimente in druge potrebščine.
Sicer rutinsko misijo je zaznamoval zaplet, poroča NasaSpaceFlight. Progres nima posadke, zato je približevanje in priklop na postajo opravljal samodejni računalniški sistem. Toda ladja je skrenila s poti, Rusi pa niso prevzeli ročnega nadzora v skladu z varnostnimi protokoli. Zaplet bo zagotovo predmet analiz in razprav med partnerji na postaji, četudi se je Progres naposled pravilno priklopil. Na MVP-ju bo ostal štiri mesece.
Ruski kozmonavt Ivan Vagner je izstrelitev in ločitev prve stopnje uspel fotografirati s same postaje (tvit desno).
Video 1: Posnetek izstrelitve
Video 2: Posnetek priklopa
Video 3: Krajši povzetek misije
Po več letih končana menjava baterij
Astronavta Bob Behnken in Chris Cassidy sta v torek opravila 5 ur in 29 minut dolg vesoljski sprehod. Opravila sta cel kup nalog (poln seznam tukaj). Izpostavimo lahko dve. Dokončala sta še poslednja opravila, povezana z več kot triletnim procesom menjave baterij Mednarodne vesoljske postaje. Stare nikelj-vodikove so nadomestile baterije na litijeve ione.
Nato sta sprehajalca na zunanjo stran postaje vgradila vsebnik RiTS za dva robota RELL, pravzaprav vohljača za kemikalijami. V primeru suma, da iz postaje pušča amonijak, bodo z robotsko roko zgrabili enega od robotov in ga popeljali do domnevnega puščanja in ga premikali, vse dokler ne bo našel prave lokacije. Do zdaj so to opravljali astronavti na vesoljskih sprehodih, kar je nevarno in zamudno.
Mednarodna vesoljska postaja se z amonijakom hladi. Ima sistem cevi, po katerih se pretaka ta snov, in toploto pretaka do zunanjih radiatorjev, kjer se izseva v vesolje. V radiatorje priletajo mikrometeoridi, material zaradi velikih temperaturnih sprememb dneva in noči troši, zato včasih pušča.
Kmalu konec odprave Demo-2
Nasa je sicer napovedala, da se bosta astronavta Hurley in Behnken z Mednarodne vesoljske postaje vrnila 2. avgusta. Tako se bo končala za ZDA zgodovinska odprava Demo-2. Astronavta sta namreč na MVP prišla na ameriški vesoljski ladji, izstreljeni z domačih tal prvič po devetih letih, kar so bili upokojeni Space Shuttli. Zasebna vesoljska ladja Crew Dragon se je do zdaj dobro izkazala, čaka pa jo še vrnitev na tla, kjer gre lahko še marsikaj narobe.
Video: Posnetek zadnjega vesoljskega sprehoda
4. Obtožbe Rusije, da je v vesolje poslala izstrelek, ki lahko škodi satelitom
Združeno kraljestvo in ZDA so obtožili Rusijo, da je v vesolju preizkusila "orožju podoben izstrelek, ki bi ga bilo mogoče uporabiti proti satelitom v orbiti", piše MMC.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Moskva vztraja pri zavezanosti nediskriminatorni uporabi in proučevanju vesolja z miroljubnimi cilji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Pozivamo naše ameriške in britanske kolege, naj pokažejo strokovnost in se namesto propagandnih informacijskih napadov usedejo k pogovorom," so zapisali v izjavi ministrstva.
Rusko obrambno ministrstvo je še predtem sporočilo, da so preizkusili novo tehnologijo za nadzor ruske vesoljske opreme.
Vesoljsko poveljstvo ZDA je ob tem sporočilo, da imajo dokaze, da je Rusija 15. julija izvedla "neuničevalen poskus vesoljskega protisatelitskega orožja". Preizkus iz prejšnjega tedna je dokaz, da so grožnje ZDA in zavezniškemu vesoljskemu sistemu "realne, nevarne in se povečujejo", so še ocenili.
Sistem, ki naj bi ga uporabili med preizkusom, naj bi bil enak tistemu, zaradi katerega je Washington izrazil zaskrbljenost že na začetku leta, ko je šlo za manevre v bližini ameriškega vladnega satelita.
"To je še en dokaz, da si Rusija prizadeva razviti in preizkusiti sisteme v vesolju in je v skladu z objavljeno vojaško doktrino Kremlja, ki predvideva uporabo orožja, s katerim bi lahko ogrožala premoženje ZDA in njenih zaveznikov v vesolju," je dejal vodja ameriškega vesoljskega poveljstva, general Jay Raymond.
Rusija, Velika Britanija, ZDA in Kitajska so med več kot sto državami, ki so se zavezale vesoljski pogodbi. Ta določa raziskovanje vesolja izključno v miroljubne namene. Pogodba tudi določa, da orožja ne bi smeli namestiti v orbiti ali vesolju, še piše MMC.
5. Rekordno hitra vrnitev Falcona 9
V ponedeljek ob 23.30 po našem času je s Cape Canaverala (Florida) poletela raketa Falcon 9 (SpaceX). V orbito je ponesla korejski komunikacijski satelit ANASIS-II. Prva stopnja je nato pristala na robotski ladji Just Read the Instructions v Atlantiku, pred padcem v morje so ulovili tudi ščita tovora.
Taista prva stopnja je maja v nebo ponesla vesoljsko ladjo Crew Dragon na misiji Demo-2, z njo pa zgoraj omenjena astronavta Behnkena in Cassidyja. To pomeni, da je SpaceX-u uspelo napravo vrniti na izstrelišče v zgolj 51 dneh, kar je rekord. Dozdajšnjega je nosil raketoplan Alantis s 54 dnevi (misija STA-61-B). Podjetje želi čas skrajšati na zgolj nekaj dni.
Video: Posnetek izstrelitve
Video 2: Posnetek pristanka prve stopnje
6. Dve marsovski misiji v enem tednu, tretja na poti
Redko je tako gosto.
V preteklem tednu sta proti sosednjemu planetu Marsu krenili kar dve robotski odpravi. Prvo so v nedeljo izstrelili Združeni arabski emirati, sicer na japonski raketi H-IIA. Imenuje se Mars Hope oziroma Marsovsko upanje. Gre za relativno enostaven orbiter, ki so ga razvili v tesnem sodelovanju s številnimi zahodnimi institucijami in s pomočjo velikih kupov denarja. Do Marsa bo prispel predvidoma februarja in se utiril v dokaj ohlapno orbito med 22.000 in 44.000 kilometri oddaljenosti. V nasprotju s številnimi drugimi, pri Marsu že prisotnimi sateliti, bo poskušal planet gledati s celovite, globalne perspektive in tako dopolniti človeško poznavanje Marsa. Če bo seveda uspešno prispel in izpolnil svojo misijo. Vsaka marsovska misija je zelo zahteven projekt, večina jih je propadla. Arabci so se je lotili iz dveh razlogov. Prvi je izključno politični, saj želijo v slogu proslaviti 50 let obstoja države, drugi pa je strateški. Zavedajo se, da naftna ekonomija ni večna, zato poskušajo svoje gospodarstvo narediti bolj raznoliko, predvsem v smislu visokih tehnologij.
Video 1: Posnetek arabske izstrelitve
Kot drugi so v četrtek krenili Kitajci. Na raketi Dolgi pohod 5 so izstrelili trojno misijo Tianven-1, sestavljeno iz orbiterja, pristajalnega modula in roverja. Podvig je drzen, saj noben drug narod še ni poskusil vsega trojega opraviti že v prvem poskusu marsovske misije. Navadno se gre po korakih, najprej oblet, nato orbiter, nato pristajalnik, šele tedaj pa rover. Povrhu je pristanek na Marsu do zdaj resnično uspel samo enemu narodu, Američanom, Sovjetski zvezi deloma. Toda Kitajci se lahko že pohvalijo z dvema precej podobnima misijama na Mesec, razvito tehnologijo pa so prilagodili za marsovske razmere, zato je verjetnost uspeha višja. Na Mars nosijo 13 znanstvenih instrumentov, ki bodo iskali morebitne sledi življenja, iskali vodni led in podobno. Če jim podvig uspe, bodo prispevali k poznavanju Marsa, planeta, kjer so nekoč obstajale življenju primerne razmere, in ki ga človeštvo vidi kot najverjetnejši cilj za kolonizacijo.
Video 2: Posnetek izstrelitve
V četrtek prihodnji teden sledijo Američani, ki bodo izstrelili rover Perseverance, najkompleksnejši, najnaprednejši raziskovalni medplanetarni laboratorij do zdaj. Več o njem v prihajajočem članku.
Evropska vesoljska agencija se medtem ukvarja z nadgradnjami roverja Rosalind Franklin, ki je izvisel in bo izstreljen šele leta 2022. Nanj vgrajujejo izboljšane panele sončnih celic. Po nadgradnjah ga bodo hranili v izredno čistem prostoru in vzdrževali, kar bo agencijo stalo kar precej denarja.
7. FOTO: Prva fotografija planetarnega sistema okoli Soncu podobne zvezde
Zelo veliki teleskop (VLT), ki je del Evropskega južnega observatorija (ESO), je posnel prvo fotografijo dveh eksoplanetov pri Soncu podobni zvezdi.
Neposredne fotografije eksoplanetov so zelo redke, še manj planetarnih sistemov, še manj pa planetarnih sistemov, podobnih našemu, kar priča o izjemnosti dosežka.
Zvezda je poimenovana TYC 8998-760-1, nahaja se 300 svetlobnih let stran od nas. Tako kot Sonce je rumena pritlikavka, le da je s 17 milijoni let bistveno mlajša. Planeta okoli nje krožita na oddaljenosti 160 in 320 astronomskih enot. Sistem je torej ogromen: naš najbolj oddaljen planet je Neptun z okoli 30 astronomskimi enotami.
Eksoplaneta sta plinska velikana. Notranji ima maso 14 Jupitrov, zunanji šest.
Kot zanimivost: VLT-ju je pred nekaj meseci uspel ujeti nekaj, kar bi lahko bilo rojevajoči se planet pri zvezdi AB Aurigae (poglavje 10).
Video 1: Tirnici obeh planetov
Video 2: Navidezni polet do sistema
8. SKOK V ZGODOVINO: Dve sovjetski odpravi v enem tednu
Vabilo bralcem
21. in 25. julija 1973 je bila proti Marsu izstreljena dvojna sovjetska misija. Na raketah Proton-K/D sta poletela orbiterja Mars 4 in 5. Štirici sta nekje na poti odpovedala dva računalnika. Sonda je sicer prispela na razdaljo 2200 kilometrov pred cilj, a ker ni zmogla prižgati upočasnitvenih motorjev, je zgolj švignila mimo. Vseeno je nazaj poslala prgišče fotografij in prvič posnela ionosfero nočne strani planeta. Skoraj identični Mars 5 je sicer vstopil v orbito z manjšim zamikom, toda prenehal delovati po nekaj dneh. Vzrok: puščanje iz instrumenta pod pritiskom, domnevno zaradi trka z mikrometeoridom. Osnovni namen obeh sond je bil komunikacijska infrastruktura z Zemljo za stik z roverji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje