Nepravilnosti je pokazal strokovni nadzor nad policisti dveh policijskih postaj, idrijske in velenjske, poroča portal Podcrto.si. Ta je bil po razkritjih uveden prejšnji mesec. Policisti so zahtevali podatke o uporabnikih - večinoma gre za komentatorje spletnih portalov - brez sodne odredbe, pri tem pa so se sklicevali na neustrezno pravno podlago.

To so počeli kljub nasprotnim, izrecnim navodilom generalne policijske uprave. Zaradi v nadzoru ugotovljenih nepravilnostih naj bi policija vodstvom obeh enot odredila, naj ugotovi osebno odgovornost posameznikov in ustrezno ukrepa.

O nezakonitem pridobivanju podatkov sta januarja letos prva poročala SloTech ter PodCrto. Decembra je na to opozoril Urad informacijskega pooblaščenca, pozneje pa je sklicevanje na neustrezne zakonske podlage ugotovil nadzor direktorata notranjega ministrstva za policijo in druge varnostne naloge.

Vse to bo kmalu zakonito
V medresorskem usklajevanju je osnutek novele zakona o kazenskem postopku. Ta bo početje legaliziral, saj bo policijska pooblastila razširil na pridobivanje podatkov o uporabnikih portalov tudi brez sodne odrede. Urad informacijskega pooblaščenca temu nasprotuje.

Lovilec IMSI ostaja
To pa ni edina vidna novost predlagane zakonodaje. Če jo bo DZ sprejel, bo legalizirana tudi uporaba t. i. lovilca IMSI. Tudi tega je policija uporabljala nezakonito in bila pred časom prisiljena uporabo ustaviti.

To je mobilna bazna postaja za prenosne telefone, ki posnema bazno postajo pravega operaterja. Ker ima močnejši signal, se telefon poveže najprej nanjo in ji s tem odda svoje podatke, od tam pa je preusmerjen na pravi cilj. Policija s tem pridobi kopico podatkov o uporabniku, telefonu in lokaciji, zagotavlja pa, da se IMSI ne uporablja za prisluškovanje.

V novelo zakona je ministrstvo vključilo številne varovalke proti zlorabam, zato je Urad informacijskega pooblaščenca izrazil soglasje s spremembami -če se bodo dosledno izvajale.

Policijskega trojanca (še) ne bo
Namen novele je krepiti učinkovitost dela policije in tožilstva pri preiskovanju hujših kaznivih dejanj v skladu z napredkom tehnologije. Novela je zato še pred nekaj meseci vsebovala uvedbo t. i. policijskih trojancev. Ti bi ob razlogih za sum storitve hujšega kaznivega dejanja omogočali prisluškovanje, ki ga lahko izvaja na stacionarni telefoniji in v GSM-omrežju. Osumljenci pa se lahko obrnejo na računalniške programe, kot je Skype, ki vsebino komunikacije zašifrirajo.

S tem je policija trčila ob veliko oviro pri svojem delu. Rešila bi jo s policijskim trojancem, ki bi vsebino komunikacije zajel še pred samim šifriranjem na računalniku osumljenca. Če bi se dalo, bi jo namestili z oddaljenim dostopom, če ne, pa z vlomom in fizično namestitvijo, je sprva nalagal predlog novele.

Ob širokem protestu širše strokovne javnosti so to določbo izločili iz besedila, vendar zakonodajalec opozarja, da s tem problem policije ni rešen, zato bodo v prihodnosti ta ukrep še obravnavali. Urad informacijskega pooblaščenca je ob tem izdal smernice za presojo vplivov novih policijskih pooblastil, ki lahko vplivajo na zasebnost.

Kmalu na vladi
Zakon je v medresorskem in strokovnem usklajevanju od 6. septembra lani. Po napovedi Senka Pličaniča, ki opravlja tekoče posle ministra za pravosodje, bi moral biti kaj kmalu na vladi. Časovnico sprejemanja novele utegne prekiniti razpustitev državnega zbora zaradi predčasnih parlamentarnih volitev.