Discovery je po dveh letih ponovno oživil ameriški vesoljski program poletov v Zemljino krožnico. Foto: EPA
Discovery je po dveh letih ponovno oživil ameriški vesoljski program poletov v Zemljino krožnico. Foto: EPA
Posnetki ledu na Marsu
Na Marsu je bilo leto 2005 zelo razburljivo. Foto: EPA
Microsoftov operacijski sistrem Vista
Vista naj bi v domove po vsem svetu prinesla veliko novosti. Foto: EPA
Internet uporablja mlado in staro.
Internet je postal nepogrešljiva stalnica tudi v slovenskih domovih. Foto: EPA
Telefoni dandanes opravljajo še veliko drugih funkcij
Istočasno z razvojem mobilnikov se pojavljajo tudi virusi zanje. Foto: RTV SLO
Airbusov velikan A380
Airbus in Boeing sta začela vojno velikanov na nebu. Foto: EPA
Portal rtvslo.si
Portal MMC-ja bo še naprej uporabnike zasipal z informacijami. Foto: RTV SLO

Po več kot dveh letih po nesreči raketoplana Columbia in množici varnostnih izboljšav je v vesolje z Discoveryjem ponovno poletela ameriška odprava.

ponovnega stika s tlemi trepetal za usodo posadke. Novi vzlet raketoplana je bil nemudoma prestavljen na leto 2006, novi direktor ameriške vesoljske agencije Nasa Michael Griffin, ki je mimogrede s finančno injekcijo rešil propadajoči teleskop Hubble, pa je priznal, da sta bila projekta raketoplanov in gradnje Mednarodne vesoljske postaje veliki napaki ZDA. Na vesoljsko postajo posadko medtem vozijo le ruske rakete, med vesoljci pa se od časa do časa znajde tudi kakšen turist.

Na Marsu je res voda
Bolj uspešna je Nasa pri raziskovanju preostalega vesolja, saj robota na Marsu vedno znova odkrivata osupljive podobnosti med modrim in rdečim planetom. Tako imajo strokovnjaki zdaj v rokah trdne dokaze, da na Marsu še vedno ležijo ledena jezera. Veliko novega so se naučili tudi o podnebnih pogojih, ki bodo čakali na obljubljeno človeško odpravo. Medtem se je vnela prava bitka za ponoven pristanek na Luni, kamor želijo poleg Američanov in Rusov tudi Kitajci. Slednji so z odliko opravili drugo izstrelitev človeške posadke v Zemljino krožnico.

Oglejte si tudi fotozgodbo o pomembnih dosežkih človeštva v letu 2005.
Leto 2005 so zaznamovala še odkritja planetov zunaj Osončja, Saturnove lune, sonda Deep impact, ki je v znanstvene namene treščila ob asteroid Temple 1, Enceladusova odprava mimo Saturnovih lun in zapleti pri uresničevanju evropske želje po raziskovanju Venere. Navadni smrtniki so pristen stik z dogajanjem v vesolju še najbolj doživljali ob obročastem sončnem mrku, ki pa ga Slovenci zaradi oblakov nismo videli. Državam partnericam v projektu Iter je le uspelo najti kompromis in se dogovoriti, da bo prvi fuzijski reaktor stal v Franciji, na čelu projekta pa bo Kaname Ikeda.

Microsoft napovedal Visto
Na računalniškem področju se je nadaljevala vojna med Microsoftom in Evropsko unijo zaradi izkoriščanja monopolnega tržnega položaja podjetja iz Redmonda. Microsoft se je bil primoran odpovedati samodejni vključitvi Media playerja v svoj paket. Vendar pa je Gatesovo podjetje ob tridesetletnici nastanka prvega PC-ja in desetletnici revolucionarnih Windowsov 95 napovedalo operacijski sistem Visto ter novo zbirko Officeov.

Spali niso niti pri konkurenčnem Applu in na police postavili OS X Tiger. Družba je tudi sicer močno zaznamovala svetovne smernice zabavne elektronike, saj se je njena družina predvajalnikov glasbe razširila tudi na videotržišče, obenem pa pripomogla k pojavu podcastov. Apple je še enkrat dvignil prah – tradicionalno miško z enim gumbom je obesil na klin in priznal, da je imeti več gumbov včasih vendarle koristnejše.

Veliko povečanje priključkov na ADSL
Slovenci smo se na področju interneta v raziskavah zelo izkazali, saj v njegovi uporabi presegamo marsikatero razvito članico EU-ja. Varčen in trmast narod je končno dočakal tudi dan, ko je država odredila, da že pozabljena tehnologija ISDN ne sme biti več pogoj za priključek na ADSL. Naročnikov širokopasovnega interneta je bilo tako rekoč čez noč nekaj deset tisoč več. Mogoče tudi zato, ker so si nekateri pri modemskem dostopanju do spleta naprtili astronomske račune pri Telekomu.

Navadili smo se že tudi na novo zabavo s prebiranjem spletnih dnevnikov oz. blogov, obenem pa spremljali upadanje spletnega piratstva in onesnaževanja z e-slamo ter se čudili Kitajski, ki je v žaru želje po nadzoru zaprla več kot 10.000 spletnih kavarn. Kitajski smo vsaj od daleč podobni v spoštovanju avtorskih pravic, saj ima več kot 40 odstotkov ljudi na računalnikih večinoma le piratske programe, kar 60 odstotkom pa se ne zdi nič narobe s prenašanjem filmov in programov s spleta.

Novi telefoni, videoigre in roboti
Računalništvo ne bi bilo pravo brez množice virusov, ki so uporabnike spravljali v slabo voljo. Da bi bila mera polna, so se z razvojem mobilne tehnologije namnožili tudi virusi za prenosne telefone. Število uporabnikov slednjih je naraslo na dve milijardi, v Evropi pa ima prenosne telefone že 80 odstotkov ljudi. V Črni gori je mobilnih telefonov celo več, kot je prebivalcev!

Prenosni telefoni so sicer že nekaj časa tudi dostojen nadomestek fotoaparatov, saj so sposobni narediti posnetke v zelo visoki ločljivosti. Navdušenci nad videoigrami so v letu 2005 z nestrpnostjo pričakovali izid Sonyjeve konzole PSP ter Microsoftovega Xboxa. Svet iger je razburila afera z zloglasno različico igre Grand Theft Auto: San Andreas, v kateri je bilo mogoče opazovati navidezni seks. To ni preprečilo, da aplikacija ne bi dobila nagrade za igro leta.

Japonska podjetja se gredo pravcato vojno robotov, ki bodo kot pomočniki pri različnih opravilih kmalu vstopili v domove tudi drugod po svetu. Japonska je sicer po šestih mesecih zaprla razstavo Expo, ki si jo je v tem času ogledalo 22 milijonov ljudi.

Bitka za prevlado na nebu
Tudi v Zemljinem ozračju je bilo živahno. Ameriški milijarder Steve Fosset je z letalom brez postanka obkrožil Zemljo, ob 86. obletnici prvega poleta prek Atlantika pa s kopijo takratnega letala ponovil še ta podvig. Fosseta je na svoj način posnemal Boeing - novinec 777-200LR je v več kot 22 urah brez postanka preletel 21.601 kilometer in postavil zdržljivostni rekord. V ozadju je vidno predvsem merjenje moči z Airbusom, ki je spomladi predstavil orjaka A380, v katerega gre lahko do 850 potnikov.

Tudi RTV se je razvijal
Na koncu je potrebno omeniti tudi še zdaleč ne nepomembne novosti, s katerimi RTV Slovenija dokazuje, da sledi modernim tehnološkim smernicam.

Poleg splošnih obogatitev smo v Multimedijskem centru ob stalnem porastu obiska kot prvi tovrstni portal v Sloveniji uporabnikom ponudili tehnologijo RSS, ki jo lahko uporabniki izkoriščajo celo kot ohranjevalnik zaslona.

Popolnoma je bil prenovljen portal wapa in ponudili ter kmalu razširili pa smo tudi e-časopise. Poleg vseh novosti na spletni strani velja omeniti tudi portal Ture avanture, ki vsem navdušenim popotnikom ponuja veliko potopisov, slik in informacij. Ob koncu leta so lahko uporabniki začeli prvič nalagati na svoje računalnike podcaste Radia Slovenija.

Vse bolj nepogrešljiv in cenjen med uporabniki interneta je tudi ogromen arhiv oddaj avdio-videa. Radio Slovenija je prenovil sistem RDS-a, sam RTV pa je s ponudbo različnih obrazcev na spletnih straneh postal še prijaznejši do uporabnikov.

Kaj bo sledilo v letu 2006? Prav gotovo novi izumi in dosežki. Več o njih pa vsak dan v sekciji znanost in tehnologije.