V nedeljo objavljena študija singapurske univerze je pokazala, da se je velikost skoraj 55 odstotkov vrst od 85, kolikor jih je bilo vključenih v študijo (med njimi so tako mikroorganizmi kot največji plenilci), zaradi podnebnih sprememb v zadnjih nekaj generacijah zmanjšala. Večina teh vrst (80 odstotkov) se je zaradi povečanih temperatur skrčila, predstavniki ene petine pa so se povečali.

Najbolj se segrevanje kaže pri dvoživkah
Podnebne spremembe imajo na hladnokrvne živali (med njimi so insekti, plazilci in dvoživke) po mnenju znanstvenikov neposreden vpliv. Eksperimenti so namreč pokazali, da povišanje temperature za eno stopinjo povzroči deset odstotkov hitrejšo presnovo in porabo energije, kar vodi v zmanjšanje organizma. Obseg navadne krastače, nekaterih želv, morskih legvanov in kuščarjev se je tako samo v zadnjih dveh desetletjih občutno zmanjšal, zmanjševanje teles pa je vidno tudi pri pticah in sesalcih, med drugim pri nekaterih vrstah ovc in medvedov.

Skrb vzbuja manjšanje oceanskih organizmov
Kljub povečani količini ogljikovega dioksida v ozračju se zaradi temperaturnih sprememb, vlažnosti in razpoložljivih prehrambnih virov zmanjšujejo tudi rastline. Znanstveniki obenem opozarjajo, da bi pomembno vlogo pri spreminjanju velikosti živih organizmov lahko igralo tudi segrevanje morja, rek in jezer, najbolj zaskrbljujoče spremembe pa so povezane z najmanjšimi oceanskimi organizmi, ki so na dnu prehrambne lestvice.

Po rezultatih preiskav znanstvenikov singapurske univerze je naraščanje temperature že v preteklosti vplivalo na zmanjševanje morskih in kopenskih živali in rastlin. Znanstveniki so sicer hkrati poudarili, da poteka današnji proces segrevanja ozračja občutno hitreje, in posvarili, da bi lahko vpliv hitrega naraščanja temperature in sprememb deževnih dob lahko imel nepredvidljive in resne posledice.

Med segrevanjem pred okoli 55 milijoni let so hrošči, čebele, pajki in mravlje v več deset tisoč letih postali od 50 do 75 odstotkov manjši.