"Dobesedno gre za programski jezik za bakterije. Osnova je tekstovni jezik, kot da bi programirali računalnik. Prevajalnik ga nato prevede v DNK-zaporedje, ki ga lahko vstavite v celico, kjer se izvede," je po poročanju portala ScienceDaily povedal profesor Christopher Voigt z omenjene univerze.

Voigt in sodelavci z bostonske univerze ter Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo so jezik uporabili za ustvarjanje vezij, ki lahko zaznajo tri vnesene parametre in se nato odzovejo na različne načine. Možnosti so izjemne – v prihodnosti bi lahko npr. ustvarili bakterijske celice, ki proizvedejo zdravilo proti raku, ko zaznajo tumor ali pa kvasovke, ki lahko zaustavijo lastni fermentacijski proces, če zaznajo, da se je nabralo preveč strupenih stranskih proizvodov.

Lepota nove tehnologija sta njena enostavnost in hitrost. Izkušnje niso potrebne, in čeprav so znanstveniki v preteklosti že naredili biološke senzorje, pomnilnike in ure, je bilo to zelo zahtevno delo, za katerega je bilo potrebnega veliko predznanja, da si lahko vse sodelujoče dele sestavil v delujočo celoto. Z novim programskim jezikom pa se lahko srednješolec brez predznanja priključi na strežnik, napiše programsko kodo in prevajalnik mu nato izvrže zahtevano DNK-zaporedje.

Jezik, temelji na Verilogu, ki se uporablja za programiranje računalniških čipov, je trenutno optimiziran za bakterije E. coli, v naslednjih korakih pa bodo raziskovalci razširili jezik še na druge vrste bakterij.