"Moje srce je napolnjeno z veseljem," je bil ob izrednem inženirsko-znanstvenem dosežku ganjen Valerij Lukin, vodja projekta Arktičnega in antarktičnega raziskovalnega inštituta iz Sank Peterburga, ki je uresničil podvig, za katerega so si znanstveniki na Antarktiki prizadevali že pol stoletja.

Skoraj štiri kilometre pod površjem
Sovjetski seizmologi so jezero Vostok sicer zaznali v 60. letih 20. stoletja, v antarktični led pa so z upanjem, da bodo jezero nekoč dosegli, raziskovalci začeli vrtati v 70. letih. Jezero, ki je bilo približno pol milijona let popolnoma izolirano, je po površini podobno ameriško-kanadskemu jezeru Ontario. Vrtalci so ga dosegli na globini 3.789,3 metra!

Pod Antarktiko je po zdajšnjih ugotovitvah približno 300 jezer, ki jih geotermalna toplota in pritisk ohranjata v tekočem stanju. Vostok je prvo izmed takih jezer, do katerega se je raziskovalcem uspelo prebiti.

V iskanju mikroorganizmov
Med vrtanjem je raziskovalcem uspelo ohraniti kos ledene skorje, ki so jo morali prevrtati, da so dosegli vodo. Zdaj ga bodo podrobno preučili, saj upajo, da bo prispeval k novim spoznanjem o Zemlji v obdobju pleistocena ali t. i. ledeni dobi.

S pomočjo robota na daljinsko upravljanje bodo preučili tudi vodo v jezeru, v kateri bi bili lahko več milijonov let stari mikroorganizmi. Znanstveniki upajo, da bi lahko s pomočjo preučevanja slednjih prišli do pomembnih ugotovitev glede možnosti obstoja življenja v ekstremnih razmerah, tudi na drugih planetih.

Nekateri znanstveniki izražajo pomislek, da bi lahko ruska ekipa s posebnimi tekočinami, uporabljenimi pri prebijanju ledu, onesnažila njegovo vodo. A vrtalci zagotavljajo, da so se pred tovrstnimi nevšečnostmi ustrezno zavarovali.