Poležavanje je lahko koristno. Foto: Pixabay
Poležavanje je lahko koristno. Foto: Pixabay

Vendar pa lahko posledice kratkega spanca v nekaj nočeh izničimo s tem, da dlje poležimo v postelji ob dneh, ko smo prosti in nam ni treba zgodaj vstati. Raziskava je namreč pokazala, da posamezniki, ki so vsak dan v tednu uspeli spati le po nekaj ur, a nato pomanjkanje spanca nadomestili ob koncu tedna, niso imeli višje stopnje smrtnosti od tistih, ki so vsako noč spali po šest ali sedem ur.

"Trajanje spanja je pomembno za dolgo življenje," je po poročanju britanskega časopisa Guardian povedal avtor raziskave Torbjorn Akerstedt iz Inštituta za raziskovanje stresa na Univerzi v Stockholmu.
V raziskavi je sodelovalo več kot 38.000 odraslih iz vse Švedske, ki so jih spremljali 13 let. Izsledki so bili objavljeni v reviji Journal of sleep research.

Akerstedt je povedal, da so znanstveniki pred tem že preučevali povezavo med trajanjem spanca ter umrljivostjo, vendar pa so se osredotočili le na spanec med delovnim tednom. "Domneval sem, da bi lahko prišlo do nekaterih sprememb, če bi upoštevali še spanec ob koncu tedna," je dejal.


Predolgo spanje ni priporočljivo

Ko so upoštevali dejavnike, kot so spol, indeks telesne mase, kajenje, telesna dejavnost in izmensko delo, so izsledki pokazali, da so osebe, mlajše od 65 let, ki so sedem dni v tednu spale po pet ur ali manj, imele za 65 odstotkov višjo stopnjo smrtnosti od tistih, ki so vsako noč spale po šest ali sedem ur. Vendar pa višje stopnje smrtnosti niso ugotovili pri tistih, ki so med tednom res spali po pet ur ali manj, nato pa jim je uspelo ob koncih tedna spati po osem ur ali več.

A tudi predolgo spanje ni priporočljivo. Ljudje, ki so vsako noč spali po osem ur ali več, so namreč imeli za 25 odstotkov večjo stopnjo smrtnosti od tistih, ki so vsako noč spali po šest ali sedem ur. Akerstedtu se zdi čisto mogoče, da ima pomanjkanje spanca negativen vpliv na telo, medtem ko je stalno dolgotrajno spanje lahko znak zdravstvenih težav.

Raziskava je tudi ugotovila, da je povezava med vzorci spanja in stopnjo umrljivosti izginila pri starejših od 65 let. Akerstedt domneva, da je tako morda zato, ker starejši dobijo toliko spanca, kot ga potrebujejo. Povprečno trajanje spanja ob koncih tedna in odstotek tistih, ki se zjutraj niso počutili spočite, sta tako s starostjo padala.