Najprej se je v ZDA razvila ideja Creative Commons (CC) in se nato razširila po svetu, zdaj pa se je več kot 20 državam po svetu pridružila tudi slovenska različica Creative Commons, ki je prilagojena slovenskemu pravnemu redu.

Avtorji ideje zagovarjajo stališča, da ob nastanku pravil Copyright (v ZDA je bilo to okoli leta 1970) le-ta niso vplivala na življenje navadnih posameznikov, saj ti niso imeli možnosti širokega dostopa in poustvarjanja. Digitalne tehnologije pa so prinesle možnost, da ljudje sami ustvarjajo in dostopajo do drugih vsebin.

Google print že na sodišču
Problematiko je najlažje prikazati na primeru knjige. Nihče ne oporeka, da imajo vsi pravico, da si knjigo sposodijo in preberejo. Če pa bi želeli branje knjig ponuditi prek spleta (projekta se je lotil Gmail), je treba najprej narediti njihove kopije, kopiranje pa preprečujejo pravila Copyright. Proti Googlu so že vložene tožbe, sodbe pa bodo postavile mejnike.

CC temelji na avtorski pravici
Največji problem je varstvo avtorjevih pravic. Glede tega je Maja Jančič Bogataj, vodja projekta Creative Commons Slovenija, v spletni klepetalnici MMC-ja povedala: "CC-licence so v bistvu običajne licence, ki jih poznamo v avtorskem pravu. Temeljijo na avtorski pravici. Drugačne so le v tem, da so pripravljene vnaprej ... To pomeni, da bo delo prosto krožilo po internetu, če pa bi ga kdo želel uporabiti za komercialne namene, pa bi z avtorjem še zmeraj moral skleniti običajno pogodbo. In iz tega naslova bi avtor dobil honorar."

Ideja je vsekakor zanimiva in dobrodošla predvsem za uporabnike, tudi avtorji pa priznavajo, da je težavno predvem varstvo pravic, saj mora avtor sam poskrbeti, da se njegove pravice ne kršijo. CC avtorju sicer daje pravico do tožbe v primeru kršitve, vendar mora kršilca preganjati sam.