Odgovor na to vam bo poskusilo razkriti krajše besedilo. Pod drobnogled smo vzeli slovensko različico Pisarne 2007. Nanjo smo Slovenci kot običajno morali počakati nekaj mesecev dlje, da so prevajalci opravili svoje delo. Angleška različica je bila namreč na voljo hkrati z Visto konec januarja, slovenska pa šele sredi leta.

Pri Officeu lahko izbirate med različnimi paketi opremljenosti: od Basica, ki je najbolj okrnjen, do Ultimata, ki vsebuje vse rešitve tako za domačega uporabnika kot za podjetja. Še naprej obstaja tudi cenovno ugodnejša študentska različica.

Namestitev programa je preprosta, kot smo pri Microsoftu že vajeni. Če boste izbrali nadgradnjo starejšega Officea, bo to pravzaprav vse, kar boste morali storiti. Čakajo vas vpis serijske številke, nekaj minut za kopiranje datotek ter naknadna aktivacija (prek spleta ali telefona), nato pa boste lahko naprej delali z obstoječimi dokumenti in vnosi, saj se koledar, opomniki, stiki in drugo ohrani. Office je tudi polno združljiv s sinhronizacijskim programom za dlančnike in mobilne telefone, tako da tudi tu ne bo težav.

Nov uporabniški vmesnik
Podobno kot pri Windowsih Vista tudi pri Officeu uporabnik najprej opazi spremenjen uporabniški vmesnik. Očitno so se programerji iz Redmonda odločili za prevetritev uporabniškega upravljanja s programi, kar večini ljudi, vajenih starih programov, verjetno ni preveč všeč. Kdor že več kot deset let vsak dan uporablja starejše različice Pisarne, bo ob novostih zmeden. Padajočih menijev ni več; uporabniki se morajo znajti med zavihki, ki ponujajo tematsko razporejene kontrolnike.

Odločitev za prehod na tak sistem je logična: z razvojem je pisarniški program pridobival nove zmožnosti, tako da so kontrolniki postali nepregledni in natlačeni. Marsikdo se je med klikanjem po padajočih izbirnikih izgubljal. Novi Office zato uvaja tematske zavihke (v Wordu denimo Postavitev strani, Vstavljanje, Pregled in podobno), kjer so zbrani vsi kontrolniki posameznega področja. Uporabno, vendar zahteva privajanje. Kdor je navajen starega načina dela, naj si vzame nekaj ur in temeljito pregleda novosti.

Novost zbirke so tudi nestalni zavihki, ki se pojavljajo odvisno od izbranega predmeta. So prosojni in lebdeči na površini za vnašanje. Microsoft jih poimenuje kontekstualni zavihki. Denimo: če označite del besedila, se vam bo pojavilo pregledno okence z najpogosteje uporabljenimi možnostmi obdelave besedila. Če boste izbrali sliko, se vam bo pojavilo drugačno okence, v katerem bo mogoče oblikovanje slike in podobno.

Prevod v slovenščino je uspel in večini uporabnikov bo takoj jasno, kaj se skriva pod ukazi. Brez črkovalnika in preverjanja slovenske slovnice seveda ne gre, tudi v najnovejši različici vas bo program na napake opozarjal podobno kot tovarišica (pardon, gospa učiteljica) v osnovni šoli: z rdečo vijugasto črto. Če vam bo kdaj zmanjkalo besednega zaklada, lahko za posamezno vneseno besedo iščete sopomenke (primer: word mi za slednjo besedo ponudi še sinonim in soznačnico), besede pa je mogoče tudi prevajati.

Zapleti z obliko shranjevanja datotek
Še ena bistvena novost je oblika shranjevanja datotek. Officeovi dokumenti imajo po novem drugačno obliko zapisa, imenovano Office Open XML. Zapis je kompresiran, zato so datoteke manjše, in temelji na standardu XML. Žal pa starejše različice Pisarne s takimi datotekami ne bodo znale kaj prida početi. Zmeda je bila popolna, zato je Microsoft že izdal brezplačno aplikacijo, ki omogoča delo z novimi datotekami tudi na starejših sistemih.

Žal pa grenak priokus ostaja – če boste vaše dokumente shranili v privzetem načinu in jih take pošiljali naprej, boste morda v zadrego spravili marsikatero tajnico. Te namreč niso ravno dnevne obiskovalke Microsoftove spletne strani, da bi bile sproti informirane o možnostih odpiranja nove oblike dokumentov na njihovih starih sistemih. Težavo se da elegantno rešiti tako, da dokument shranite v združljivostnem načinu, tako da ga bodo znali odpreti Microsoftovi (in drugi) pisalniški programi vse od leta 1997 naprej. Če se boste te možnosti pri shranjevanju seveda spomnili.

Nov je tudi privzeti font, imenovan Calibri. Oblikovalci so opravili dobro delo, vendar Calibrija na starejših sistemih ni, zato se vam lahko podre postavitev dokumentov, če jih boste odpirali na drugih računalnikih. Pisavo pa lahko vgradite v dokument, s čimer bodo tovrstne nevšečnosti odpravljene.

V vsakem programu kaj novega
Med novostmi v Wordu je podpora blogom (te lahko pišete kar v Wordu in jih uploadate na splet), izboljšano citiranje, oblikovanje formul. Več je različnih tem in slogov, predogled dokumenta v bralnem načinu pa je dozorel (izboljšan izkoristek velikosti zaslona ipd.). Na voljo je tudi orodje, ki iz vaših dokumentov odstrani vse občutljive metapodatke, kot so ime avtorja, komentarji ipd. Outlook je izgubil podporo Exchangeu različice 5.5 in podpira samo različice, novejše od 2000. Novo je indeksiranje e-pošte, koledarja, kontaktov in opravil, kar izboljša in pohitri iskanje. Dodana je tudi možnost pošiljanja SMS-ov v povezavi z Exchangeom in branje RSS-ov, uporabniki pa lahko delajo tudi v več koledarjih hkrati. Predogled sporočil poteka prek novega renderja, ki poskuša preprečiti izvajanje zlobne kode. Kontakti so nadgrajeni za poslovno rabo, tako da je mogoče posameznemu kontaktu dodati informacije o plačilih, oglaševalski dejavnosti in podobno.

Excel prinaša obarvane celice glede na njihovo vsebino, izboljšan pa je bil tudi uvoz podatkov iz drugih virov in številne manjše popravke ter dodatke, Powerpoint pa se ponaša z izboljšanim upodabljanjem 3D-grafike in besedila in z lažjim vnosom tabel iz Excela. Vsako predstavitev jo zdaj mogoče digitalno podpisati, s čimer se lahko dokaže njena pristnost.

Je vaš mlinček dovolj zmogljiv?
Morda eden največjih minusov nove zbirke pisalniških programov je hitrost. Če niste lastnik novejšega računalnika z obilico rama, potem vam nadgradnjo odsvetujemo. Na testnem računalniku z dvojedrnim procesorjem, enim gigabajtom rama ter Visto, kjer se na diskovju hkrati bohotijo še razni antivirusi, požarni zidovi ter antispyware programi, je novi Office komaj zadovoljivo deloval.

Zadnje čase so običajni računalniki postali tako obremenjeni z raznimi varnostnimi programi, gigabajti aplikacij in zahtevnim operacijskim sistemom, da postajajo neznosno počasni. Kombinacija Vista-Office 2007 dodatno terjata svoj hitrostni davek. Na takem sistemu se prehod iz Officea 2003 na 2007 pri hitrosti zelo pozna.

Še huje pa je na drugem testnem računalniku: dve leti starem prenosniku z 1,5-gigaherčnim mobile srcem in 256 megabajti pomnilnika. Na Office 2007 raje pozabite, če nočete čakati celo večnost, da se določene zahtevnejše operacije izvedejo. Sam zagon Outlooka je trajal več kot pol minute, kar je nesprejemljivo. Včasih pa se je zdelo, da je računalnik celo zmrznil; no, tako hudo ni bilo, le kakšno minuto (!) je bilo treba počakati, da je Office opravil svoje delo.

Robert Schmitzer