1. Poslednji polet japonske rakete HII-B

Japonci so še zadnjič izstrelili svojo raketo HII-B in tudi tip kapsule, ki jo je pospremila, zadnjič opravlja dostavo na Mednarodno vesoljsko postajo.

Izstrelitev s Tanegašime se je začela v četrtek ob 19.31 po našem času in minila brez posebnosti. Raketa je svojo zadnjo pot zanesljivo "oddimila" ter po 15 minutah in sedmih sekundah oddala tovorno vesoljsko ladjo HTV-9 v orbito.

HTV-9 oziroma Kounotori9 je zdaj na večdnevni poti proti postaji, ki se bo končala predvidoma v ponedeljek.

Več ton tovora vsebuje vodo, rezervne dele in znanstvene poskuse. Izpostavi se lahko šest novih baterij na litijeve ione, ki jih bodo pritrdili na ogrodje postaje med vesoljskim sprehodom. Na Nasi pravijo, da je ta sveženj res zadnji in bo tako nadgradnja baterij, začeta že leta 2017, končana. Menjujejo pa se stare nikelj-vodikove baterije. Nekaj več informacij o tovoru je na voljo tukaj.

H2-B bo predvidoma še letos nadomestila raketa H3, ki jo proizvajalec Mitsubishi opisuje kot precej cenejšo. Kounotorije (jap. bele štorklje), ki so bili doslej oštevilčeni, bo nadomestila enotna nova različica HTV-X. Stari zmorejo šest ton tovora, novi bodo 7,2 tone, pa tudi stali naj bi manj.

Video: posnetek izstrelitve

2. Prva slovenska satelita v vesolje prihodnji mesec

Slovenska satelita Trisat in Nemo HD bosta v vesolje poletela 19. junija zjutraj po srednjeevropskem času, so za Slovensko tiskovno agencijo potrdili v Centru odličnosti Vesolje-SI, v katerem so zasnovali Nemo HD.

Ekipa centra, ki jo sestavljata Tomaž Rodič in Martin Lamut, je pretekli teden prispela v Kourou v Francoski Gvajani. Trenutno sta v 14-dnevni karanteni, priprave na izstrelitev v tamkajšnjem vesoljskem centru bodo začeli v torek, 26. maja.

Raketo Vega evropskega vesoljskega podjetja Arianespace s slovenskima satelitoma na krovu bi morali izstreliti že 23. marca, a so izstrelitev zaradi pandemije novega koronavirusa dober teden pred tem preložili za nedoločen čas.

To ni bila prva preložitev, saj bi morala satelita po prvotnih načrtih v vesolje poleteti že 9. septembra lani. Pred tem je namreč podjetju Arianespace julija lani spodletela izstrelitev nosilne rakete Vega.

Nemo HD je mikrosatelit visoke ločljivosti z maso 65 kilogramov, ki bo omogočal zajem multispektralnih podob površine Zemlje in snemanje videa HD.

Nanosatelit Trisat je težak zgolj okoli pet kilogramov in bo imel sposobnost opazovanja Zemlje na podlagi multispektralnega zajemanja slik v kratkovalovnem infrardečem spektru. Njegov glavni cilj je testiranje robustnosti nove vesoljske elektronike.

3. Raketi Vega C in Ariane 6 prestavljeni

Prva izstrelitev evropske rakete Ariane 6 (ArianeSpace) bo verjetno prestavljena na prihodnje leto, poroča portal SpaceNews. Predvidena je bila za oktober ali november, toda nastopila je epidemija in delo je zastalo.

Tudi evropsko izstrelišče Kourou v Francoski Gvajani je bilo zadnje mesece "zamrznjeno". Pred kratkim so tja odpotovale prve skupine delavcev, ki bodo počasi obujali infrastrukturo, med drugim za zgoraj omenjeno izstrelitev Vege.

Tudi izboljšana različica Vege, torej Vega C, ni ušla epidemiji in bo prav tako zamaknjena v leto 2021, poroča SpaceNews.

Ariane 6 in Vega C sta evropski odgovor zaostrenim cenovnim razmeram na izstrelitvenem trgu, ki jih poganjajo vse cenejši ameriški, vse bolj pa tudi kitajski ponudniki.

4. Vojaški raketoplan začel misijo

Ameriške letalske sile so v nedeljo izstrelile raketo Atlas V (ULA), ki je na skrivno misijo v vesolje ponesla vesoljsko letalo X-37B.

Na že šesti misiji brezpilotnega letala bodo izvedli več poskusov kot na kateri koli misiji doslej, je ta mesec dejala sekretarka ameriških letalskih sil Barbara Barrett. V okviru enega izmed poskusov bodo testirali vpliv sevanja na semena in druge materiale. Dolžina misije ni znana.

11-tonski X-37b spominja na stare vesoljske čolničke (Space Shuttle), le da je pri devetih metrih dolžine neprimerno manjši in nima posadke, zato lahko v orbiti vztraja mesece in mesece. Tam lahko samodejno opravlja svoje naloge – teh ne poznamo, ker gre za projekt vojske – in se nato vrne na tla kot letalo.

Video: Posnetek izstrelitve

Zaradi zapoznele izstrelitve se je podrla še ena domina. Dan za Atlasom V bi moral SpaceX prižgati Falcona 9 s 60 sateliti Starlink na krovu, a se časovno ni izšlo. SpaceX je zato premešal karte. Najprej bo izstrelil Crew Dragona – to bo prihodnji teden, več v spodnjem poglavju –, šele nato naslednjo pošiljko satelitov.

5. ZDA v pričakovanju poleta na MVP z ameriških tal

V ZDA so v pričakovanju prvega poleta astronavtov z ameriških tal po skoraj desetih letih.

Predvidoma v sredo ob 22.33 po našem času bo namreč s Cape Canaverala poletela raketa Falcon 9, katere tovor bo Crew Dragon, v njem pa astronavta Doug Hurley in Robert Behnken. Namenjeni bodo na Mednarodno vesoljsko postajo.

Prav Hurley je leta 2011 letel na zadnji misiji Space Shuttla na MVP. Tudi Behnken je že bil na MVP-ju prav z vesoljskimi čolnički.

Dogodek za Američane pomeni povrnitev nacionalnega ponosa, saj so bili skoraj deset let brez domačih zmogljivosti za izstreljevanje posadke v vesolje, najemajoč jih od Rusije.

Nasa in tudi ameriška politika izvajata intenzivno piarovsko kampanjo z izrazito nacionalno konotacijo.

Želeli so si tudi množico, ki bi spremljala izstrelitev, a je Nasa nazadnje ljudi prosila, naj zaradi epidemije raje ostanejo doma.

Loverro odstopil

Nepričakovano je odstopil ključni človek pri Nasi za področje poletov s posadko. Prav tisti človek, ki nosi težo odgovornosti za izvedbo misije, ki pred izstrelitvijo pregleda vse storjeno in prižge zeleno – ali rdečo – luč. In tik pred odločitvijo, ali naj SpaceX dejansko ponese Hurleyja in Behnkena na Mednarodno vesoljsko postajo, se je s položaja umaknil Douglas Loverro.

V izjavi ob odstopu je zatrdil, da odhaja zaradi lastne napake, ki da jo je storil v lovljenju zdaj že slavne letnice 2024 za vrnitev človeka na Luno.

Program poletov s posadko je vodil od oktobra lani (poglavje 1). V njegovem času je poskušal program Artemis oklestiti kompleksnosti in nepreverjenih elementov, da bi zmanjšal tveganja. Najbolj pa je odmeval izbor treh potencialnih proizvajalcev pristajalnika za Luno (poglavje 1), med katerimi ni Boeinga, zato se komentatorji po strokovnih medijih sprašujejo, ali je nemara dregnil v politično-poslovne povezave.

Program je pred njim vodil William Gerstenmaier, mednarodno spoštovana avtoriteta, a je v nemilost vodstva Nase padel zaradi polžjega razvoja SLS-a in druge opreme za lunarne misije. Februarja letos je prestopil k SpaceX-u (poglavje 2).

6. Rusija si želi lunarnega sodelovanja z ZDA

Ruska vesoljska korporacija Roskozmos sporoča, da si želi boljšega sodelovanja z ZDA.

V Roskozmosu z obžalovanjem ugotavljajo, da so odnosi v zadnjih letih uplahnili na golo nujnost, povezano z Mednarodno vesoljsko postajo.

"Obžalujem, da se je komunikacija med Naso in Roskozmosom zadnja leta izrazito poslabšala. Namesto da bi razpravljali o ducatih projektov, ki so nam v skupnem interesu, ostajamo samo pri izstrelitvah astronavtov na Mednarodno vesoljsko postajo ali dobavljanju ruskih motorjev RD-180/81 v ZDA. Visokoleteči projekti, povezani s kolonizacijo Meseca, bi bili lahko močna skupna točka obeh držav v težavnih časih," je sporočil pomočnik direktorja Roskozmosa za mednarodno sodelovanje Sergej Saveljov (Saveliev).

Dodal je, da so vodstvo Nase uradno povabili na obisk v Rusijo, a niso prejeli odgovora. Na pozitivnega po besedah Saveljova še vedno upajo.

Sodelovanje Rusije in ZDA se je dejansko poslabšalo po letu 2014 in vojni v Ukrajini z vpletenostjo Rusije, čemur so sledile zahodne sankcije. Rusija je odtlej poskušala poglobiti vesoljske odnose z Evropo, Japonsko in tudi Indijo, zanjo denimo pravkar urijo kozmonavte. Če se bo trend nadaljeval, utegne Rusija poglobiti odnose tudi s konkurenčno Kitajsko, ki pravkar gradi svojo vesoljsko postajo.

ZDA medtem postavljajo mednarodno partnerstvo za svoj program Artemis, ki vključuje vrnitev ljudi na površje Meseca, manjšo postojanko na lunarnih tleh, pa tudi v orbiti.

Pri tem so pripravile mednarodne sporazume Artemis, ki so razjezili prav Rusijo, saj je načrte primerjala z invazijo Iraka (poglavje 2).

7. Teleskop WFIRST dobil uradno ime po Nancy Grace Roman

Nasin vesoljski teleskop naslednje generacije WFIRST je dobil uradno ime. Od zdaj se mu reče Roman Space Teleskop oziroma Romanin vesoljski teleskop. Poimenovanje gre v čast astronomki Nancy Grace Roman.

Nancy Grace Roman je bila rojena leta 1925 in iz astronomije doktorirala leta 1949. Po navedbah Nase je prispevala k pomembnim odkritjem na področju sestave zvezd in razvoja domačega osvetja (galaksije). Leta 1959 se je pridružila nastajajoči vesoljski agenciji Nasa, kjer je delovala še do sredine 70. let. Pod njenim vodstvom so bili v orbito izstreljeni štirje vesoljski teleskopi, "vzhajati" pa je začel še najpomembnejši teleskop novejše zgodovine, Hubble. Ta zdaj deluje že 30. leto, v nastajanju pa sta dva imenovana naslednika. Prvi naslednik je James Webb, a bolj po stroških kot lastnostih, saj bo vesolje opazoval v drugačni svetlobi.

Drugi in po tipu prikladnejši Hubblov naslednik je WFIRST oziroma zdaj RST. Vesolje bo gledal v podobnih valovnih dolžinah kot Hubble s tako rekoč enako ločljivostjo, le da bo lahko naenkrat opazoval 10-krat večjo zaplato neba.

RST sicer krvavi pot poti v ameriškem kongresu, saj mu politika razvojna sredstva redno jemlje in vrača, nazadnje februarja letos (poglavje 1). Ni rečeno, da bo zgrajen, sploh ob napihovanju Nasinega lunarnega programa in prihajajoči recesiji.

8. FOTO: Dolge priprave na Orion

9. Umrla Annie Glenn, žena Johna Glenna

V starosti 100 let je umrla Annie Glenn, žena Johna Glenna, prvega ameriškega astronavta v orbiti Zemlje, pa tudi najstarejšega človeka v vesolju. "Bila je zgled drugim ženskam, ki so bile soočene z izzivi vesoljskega programa in mož v boju," so pri tem zapisali v Nasi.

Glennova je bila članica Kluba žena astronavtov, sestavljenega iz žena prve ameriške astronavtske sedmerice (program Mercury). Njihovo življenje je bilo zelo stresno. Preplavljene so bile s pozornostjo medijev, ki so pogosto kar taborili na njihovih zelenicah, ob tem poskušale skrbeti za družino in podpirati svoje ljubljene, ki jih navadno ni bilo doma. Klub je imel zaznaven vrednotni vpliv na ameriško družbo. Glennova pa je pozneje v življenju postala javna zagovornica hendikepiranih in tudi raziskovanja vesolja.

Annie Glenn je bila rojena leta 1920. Z Johnom sta postala par že v srednji šoli in ostala skupaj vse do njegove smrti leta 2016.

10. SKOK V ZGODOVINO: Prvi Vostok

Pred točno 60 leti (15. maja 1960) je bil na raketi Vostok izstreljen prototip vesoljske ladje Vostok (rus. Vzhod).

Razvoj prototipa se je začel 22. maja 1959, peljal ga je OKB-1, danes znan kot RSC Energia.

V manj kot enem letu so pod vodstvom konstruktorja Sergeja Pavloviča Koroljeva zasnovali in izdelali vesoljsko plovilo in tudi potrebno tovarniško linijo za serijsko proizvodnjo.

Prvi prototip je bil precej okleščen, ni namreč imel sistemov za vzdrževanje življenju primernih razmer, toplotnega ščita za vstop v ozračje niti pristajalne opreme.

Prvi štirje dnevi po izstrelitvi so bili namenjeni preizkusom, ki jih protoVostok dobro prestal. Nato so ga hoteli usmeriti v ozračje, kjer bi bil uničen. A zaradi napake se je Vostok povzpel še višje v orbito, kjer je ostal še nekaj let.

Uspešen preizkus prototipa Vostoka je tlakoval pot do prve izstrelitve človeka v vesolje že leto zatem, torej Jurija Gagarina na Vostoku 1.

Američani so razvoj svoje prve vesoljske kapsule Mercury začeli leta 1958, prvi polet pa je bil avgusta 1959, a zaradi težav z raketami – pa tudi politične neodločnosti – človeka v orbito niso poslali vse do leta 1962.

Izpostavljeni komentar uporabnika: