1. Podkast: astrofizik Primož Kajdič o vesoljskem vremenu

Sonce je tako običajna zvezda, da ga pogosto kar nekoliko zanemarjamo. Navsezadnje je vesolje polno najbolj čudnih pojavov. A brez Sonca ne bi mogli kaj dosti razmišljati o tem čudnem vesolju. Pa seveda tudi ne brez Zemlje in njenega magnetnega ščita (ki je nekoč, pred 500 milijoni leti, skoraj povsem ugasnil, kar – mimogrede – sumljivo sovpada s časom t. i. kambrijske eksplozije življenja).

Sonce in Zemlja sta nadvse zanimiv par, in ko prispe do nas kakšen večji izbruh koronarne mase s Sonca, lahko dobimo resno geomagnetno nevihto. Te so vir spektakularnih polarnih sijev, kakršnega smo lahko tudi v Sloveniji občudovali v mesecu maju. Toda iz zgodovine vemo za nevihte, ki bi danes lahko povzročile hude težave naši na elektriki in elektronskih napravah zasnovani civilizaciji. V fosilih pa se skrivajo zapisi o še neprimerljivo silovitejših dogodkih. Z raziskavami Sonca in vesoljskega vremena se ukvarja astrofizik Primož Kajdič z Oddelka za vesoljske znanosti Geofizikalnega inštituta Mehiške nacionalne avtonomne univerze v Cuidádu de Méxicu, ki je sicer tudi zavzet komunikator znanosti. Spremljate ga lahko na njegovem Sončnem blogu.

Kajdič je bil gost nove epizode podkasta ApolloLajka. Poslušate jo lahko s klikom na zgornji pripetek ali tukaj.

2. Slovenski vzorci v vesolje, pa še obrat za vesoljska plovila v Prekmurju?

Madžarsko podjetje, ki je sedež preselilo v Hongkong, bo prihodnje leto v vesolje poslalo satelit MayaSat-1, na katerem bodo številni biološki vzorci, poroča portal N1.

Nanosatelit bo del kapsule Nyx nemškega podjetja The Exploration Company. Nyx bo izstreljen predvidoma prihodnje leto na raketi Falcon 9.

Satelit se bo od kapsule ločil na višini 800 kilometrov, opravil tri orbite, vzorce izpostavil stresu vesolja in se nato vrnil na Zemljo.

Nekaj bioloških vzorcev je prispeval center odličnosti InnoRenew iz Izole, med drugim glivični biofilm; ljubljanska univerza bo dodala morske alge, Občina Tišina pa grb in semena, poroča N1.

Madžarsko podjetje, ki ga vodi Slovenka Petra Knaus, celo načrtuje razvoj lastnega vesoljskega plovila in se pri tem povezuje s slovenskimi podjetji, med drugim Orodjarstvom MDM. Zemljišče za proizvodnjo je v Prekmurju, v občini Tišina. Več v obširnem članku na portalu N1 in v sporočilu za javnost centra odličnosti InnoRenew.

Video: Predstavitev projekta

Hiter razvoj Nyxa?

The Exploration Company je francosko-nemška družba, ki je bila ustanovljena leta 2021. Ima zelo velikopotezne načrte. Razviti namerava večkrat uporabno vesoljsko ladjo Nyx (torej neke vrste evropski Dragon), ki bo zmogla štiri tone tovora v nizkozemeljsko tirnico, in to za četrtino ali celo polovico nižjo ceno kot druga podjetja. Tako vsaj napovedujejo. Ne le to, Nyx bo lahko oskrboval tako Mednarodno vesoljsko postajo kot Lunarni portal, torej načrtovano vesoljsko postajo pri Mesecu. V razvoju je še Nyx Moon, lunarni pristajalnik. Ker gre za zagonsko podjetje, je prvi polet Nyxa že prihodnje leto vprašljiv.

3. Axiom Space v rdečih številkah, in to ni šala

Ameriška družba Axiom Space je v precejšnjih finančnih težavah, poroča medij Forbes. Družba naj bi pogosto zamujala s plačami zaposlenim in plačili partnerjem.

Axiom Space je tesno vpet v vesoljske polete s posadko. Izvedel je štiri zasebne odprave na Mednarodno vesoljsko postajo. Za Naso razvija lunarni skafander programa Artemis. Ne le to: razvija tudi nov odsek Mednarodne vesoljske postaje, ki bo sestavljen iz več modulov in se bo po upokojitvi MVP-ja ločil ter postal nova zasebna vesoljska postaja.

Če gre Axiom Space v stečaj, potem je vse našteto ogroženo - in zato usoda podjetja za Naso ni šala. Brez Axiomovih skafandrov ni programa Artemis, vsaj ne v doglednem času; brez vesoljske postaje Axiom lahko Nasa dolgoročno ostane brez svoje orbitalne postojanke.

Na čelu podjetja je Mike Suffredini, ki je 30 let delal v agenciji in med letoma 2005 in 2015 celo vodil projekt Mednarodne vesoljske postaje. Ravno on naj bi bil odgovoren za črne obete, piše Ars Technica. Suffredini naj bi Axiom Space upravljal kot vladni program z obilnim financiranjem, ne pa zagonsko podjetje, in naj bi med drugim daleč preambiciozno zaposloval.

Poleg tega naj bi se podjetje zaplezalo z zasebnimi odpravami Ax na Mednarodno vesoljsko postajo. Da bi vzpostavilo prve stike in zaupanje z mednarodnimi kupci, je odprave izvajalo z izgubo. SpaceX-u naj bi dolgovalo že 670 milijonov dolarjev.

4. Ariane 6 gre naprej

Evropska vesoljska agencija (Esa) in podjetje Arianespace sta končala preiskavo napake, ki se je zgodila na prvem poletu rakete Ariane 6.

Sorodna novica Evropa se je "vrnila v vesolje", a z manjšo napako

Krstni polet je potekal 9. julija. Prva stopnja je svojih sedem minut opravila brez težav, druga stopnja pa je proti koncu zatajila.

Smisel nove vrhnje stopnje Ariane 6 je v tem, da se lahko po želji ugaša in prižiga, saj s tem dostavlja satelite v različne tirnice.

Dva prižiga je opravila po načrtu. A pred tretjim, zadnjim prižigom, je nekaj šlo po zlu. Sistem APU je javil napako in se samodejno ugasnil, Vinci pa zaradi tega ni opravil zaviranja za vrnitev v ozračje. Vrhnja stopnja je ostala na višini 580 kilometrov kot vesoljska smet.

APU (ang. Auxiliary Propulsion Unit) je nov sistem, ki skrbi, da se gorivo v rezervoarju druge stopnje premakne proti napeljavi. Zagotavlja tudi ustrezen tlak v rezervoarju in je pripraven za manjše popravke položaja v orbiti.

Preiskava je pokazala, da je temperatura APU-ja presegla načrtovane omejitve. Računalnik je zato napravo samodejno ugasnil. Na naslednjih poletih bodo spremenili priprave na prižig, natančneje, postopek ohlajanja. Esa in Arianespace sta prepričana, da je to prava rešitev. "Analiza je končana, po prvem poletu Ariane 6 ni več nobenih ovir za drugega," piše v sporočilu za javnost.

Če bi odkrili napake v dizajnu APU-ja ali druge stopnje, bi bila lahko Ariadna dalj časa prizemljena.

Ariane 6 je dvostopenjska raketa na vodik in kisik. V nizkozemeljsko tirnico zmore od 10,3 do 21,6 tone tovora. Nadomestila je veteranko Ariane 5. Evropa namerava z njo tekmovati s SpaceX-ovim Falconom 9 in drugimi težkonosilnimi raketami.

Eutelsat tudi na japonski H3

Je pa prav te dni izgubila bitko za nekaj satelitov evropske družbe Eutelsat, in to proti novi, konkurenčni raketi H3, ki jo proizvaja japonska družba Mitsubishi Heavy Industries. Eutelsat je po poročanju portala SpaceNews zakupil "nekaj izstrelitev" na H3-ju, ker dvomi, da bodo Ariadne v prihodnjih letih na voljo v zadostni količini.

5. Španci bodo razvijali "evropskega raptorja"

Evropska vesoljska agencija je za razvoj novega raketnega motorja z zelo visokim potiskom izbrala špansko podjetje Pangea Aerospace. Razpis je bil objavljen decembra lani in je terjal motor z najmanj 250 tonami potiska. Kot kaže, so se zahteve razrahljale, saj bo Pangea Aerospace razvil motor Kronos z najmanj 200 tonami (dva meganewtona) potiska, poroča portal EuropeanSpaceFlight. Motor bo večkrat uporaben in namenjen prihodnjim evropskim težkim ali supertežkim nosilnim raketam in bo nekoliko šibkejši od SpaceX-ovega raptorja, ki žene Starshipe.

Evropa sicer ima dva nova motorja, Vulcain 2.1 za Ariane 6 in Prometheus za načrtovane večkrat uporabne evropske rakete. A Esa očitno meni, da ta dva ne bosta ustrezna za njene dolgoročne načrte. Ali snuje evropski Starship?

Pangea Aerospace je bil ustanovljen leta 2018 in se sprva ukvarjal z lahko nosilno raketo Meso, a je to opustil in se specializiral za pogonske sisteme. Med drugim razvija metanski motor aerospike ARCOS in potisnik U-Nyx.

Podoben motor z visokim potiskom sicer razvija tudi zgoraj omenjeno podjetje The Exploration Company s ciljnim letom 2030.

6. SpaceX v javni spor s FAA-jem

SpaceX se je zapletel v javno bitko z Zvezno agencijo za letalstvo (FAA), ki podeljuje dovoljenja za vesoljske polete. Objavil je javno pismo s pritožbami zaradi počasnosti agencije in – po njihovem mnenju – osredotočanja na nepomembne, birokratske podrobnosti, ki nimajo zveze z varnostjo. Pismo je poslal tudi v ameriški kongres in tako zadevo zapeljal na politično raven.

Še posebej je nezadovoljen s tem, da ima – po lastnih navedbah – že od avgusta pripravljeno naslednjo raketo Starship za testni polet, pa dovoljenja ne bo do najmanj novembra. Podjetju se še posebej mudi, ker mora do leta 2026 Starship pripraviti na pristanke na Luni v okviru Nasinega programa Artemis. Rok je res kratek. Kaplja čez rok pa je bila globa 600 tisoč dolarjev zaradi uporabe novih rezervoarjev za gorivo na izstrelišču Cape Canaveral in novega nadzornega središča. Pismo je dostopno tukaj, še precej daljša razlaga pa je na njihovi spletni strani.

Prvi mož podjetja Elon Musk je napovedal celo tožbo proti agenciji.

7. Napredek pri kitajski večkratni uporabnosti raket

Kitajska raketna stopnja zasebnega podjetja Landspace je navpično pristala, poroča Šinhua (Xinhua).

Preizkusna stopnja rakete Džučue-3 (Zhuque-3) je navpično poletela deset kilometrov visoko in po 200 sekundah pristala 1,7 metra stran od tarče.

Džučue-3 bo narejen iz nerjavečega jekla, imel bo dve stopnji, gnal ga bo metan. Visok bo 76 metrov in 4,5 metra širok. Zmogel bo 21 ton tovora v nizkozemeljsko tirnico, z večkratno uporabo pa med 12 in 18 tonami. Torej: po zmogljivosti bo povsem izenačen s Falconom 9. Prvi polet Džučueja-3 je predviden prihodnje leto, reciklaža prve stopnje z letom 2026.

Landspace se je že proslavil z Džučue-2, prvo raketo na metan, ki je dosegla orbito (poglavje 3).

Kitajska torej na tem področju prehiteva Evropo.

8. Iranska izstrelitev

Iran je prejšnjo soboto izstrelil raketo Quaem 100. Raketa je v orbito na višini 550 kilometrov ponesla satelit Charman 1, poroča Al Maydeen.

Gre za tristopenjsko raketo na trdo gorivo z nosilnostjo 80 kilogramov v nizkozemeljsko tirnico. Ima štiri polete z enim neuspehom.

9. Zemlja bo za kratek čas dobila drugo luno

Zemlja bo ta mesec za kratek čas dobila drugo luno v obliki majhnega asteroida. V primerjavi z Zemljinim naravnim satelitom Luno, ki spremlja naš planet že približno štiri milijarde let, bo ta majhni spremljevalec v bližini Zemlje ostal le slaba dva meseca, preden se bo vrnil v svoj asteroidni pas, ki sledi našemu planetu in kroži okoli Sonca, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Medtem ko večina asteroidov šviga bolj ali manj daleč stran od Zemlje in zelo redko vstopi v Zemljino atmosfero, še redkeje pa kakšen izmed njih pade na naš planet, bo asteroid z oznako 2024 PT5 ujela Zemljina gravitacija.

V času od 29. septembra do 25. novembra bo postal "mini luna", preden ga bo odneslo nazaj v orbito Sonca, so objavili raziskovalci v znanstveni reviji ameriškega astronomskega društva Research Notes.

Vendar pa ljubitelji astronomije v tem času ne bodo mogli jasno videti dveh lun na nočnem nebu, saj je 2024 PT5 premajhen, da bi ga opazili s prostim očesom. Asteroid, ki so ga astronomi odkrili s pomočjo teleskopov na Zemlji na začetku avgusta, ima premer vsega deset metrov.

Podobne "obiskovalce", kot je 2024 PT5, so astronomi opazili že večkrat, v letih 1981 in 2022 denimo objekt z oznako 2022 NX1. Asteroid 2024 PT5 bo Zemljo naslednjič za kratek čas obiskal januarja prihodnje leto, nato pa naj bi se znova vrnil leta 2055, še poroča STA.

10. NOTICE:

11. FOTO: Uspelo jim je posneti mehurje na oddaljeni zvezdi

Astronomi so prvič posneli mehurje na zvezdi, ki ni Sonce. Dosežek je izjemen, saj so zvezde oddaljene in z našega vidika razmeroma majhne, kaj šele pojavi na njihovih površjih. Zvezde najpogosteje vidimo zgolj kot drobne pike, izjemno redko pa se lahko dokopljemo do podrobnosti na njihovih površjih.

Radijski vesoljski teleskop ALMA se je posledično lotil zvezde, ki ima največjo ploskev z našega gledišča. Gre za zvezdo R Zlate ribe, oddaljeno 178 svetlobnih let, ki je v ozvezdju Zlate ribe oziroma Dorado. Je rdeča orjakinja, tristokrat večja od Sonca. Mehurji iz plazme, ki se pojavljajo na njenem površju, so od Sonca 75-krat večji.

ALMA je med julijem in avgustom lani posnela serijo fotografij in jih združila v videoposnetek.

Znanstveniki so na podlagi opazovanj prišli do še nekaj zanimivih ugotovitev. Mehurji se dvigajo in spuščajo v mesečnih ciklih, kar je precej hitreje kot podobni konvekcijski pojavi na Soncu. Kljub velikosti ima R Zlate ribe maso, primerljivo s Soncem. Morda bo takšno tudi naše Sonce čez pet milijard let, ko se bo napihnilo v rdečo velikanko in pri tem pogoltnilo Merkur in Venero, zato je opazovanje priročna priložnost za sklepanje o prihodnosti Osončja. Znanstveniki so še potrdili, da se R Zlate ribe vrti dva reda velikosti hitreje kot pričakovano.

Podrobneje v sporočilu za javnost Evropskega južnega observatorija (ESO) in v članku revije Nature.

Video: Posnetek R Zlate ribe

Video 2: Navidezno potovanje do zvezde

12. Starlink otežuje opazovanja v radijski svetlobi

Še ena novica, povezana z opazovanji v radijski svetlobi. Sveža raziskava je pokazala, da SpaceX-ova konstelacija Starlink še bolj ogroža to dejavnost, kot so mislili doslej.

SpaceX na nebo pošilja tisoče satelitov Starlink, ki motijo opazovanja na različnih koncih spektra elektromagnetnega valovanja. Navsezadnje so gosji redovi teh satelitov včasih vidni celo s prostim očesom. Podjetje si sicer že dalj časa prizadeva zmanjšati onesnaževanje nočnega neba in je v sodelovanju z astronomi sprejelo številne ukrepe, ki so deloma koristili, a zdaj se očitno pojavljajo nove težave.

Starlinki komunicirajo z Zemljo v radijskih valovih in tako motijo radijske teleskope. Podjetje je zato uvedlo ukrep, da sateliti ugasnejo ali preusmerijo svoje snope, ko letijo čez radijske observatorije.

A SpaceX je pred kratkim začel izstreljevati Starlinke nove generacije, V2, ki intenzivno onesnažujejo sami po sebi. So večji, zmogljivejši in njihova elektronika oddaja razmeroma močne radijske valove, tudi če je komunikacijski signal ugasnjen.

Na belgijskem radijskem observatoriju LOFAR so opravili analizo. Ugotovili so, da je pasivni signal druge generacije 32-krat svetlejši od prve generacije in 10-milijonkrat svetlejši od najtemnejših radijskih virov, ki jih še lahko opazujejo na nebu.

Težava se bo le še povečevala. Zdaj je na nebu več kot šest tisoč Starlinkov, načrtovanih jih je več deset tisoč. Podobne konstelacije bodo postavljali tudi številni drugi akterji, zato v LOFAR-ju ocenjujejo, da bo že leta 2030 na nebu 100.000 satelitov.

Astronomi zato opozarjajo, da utegne človeštvo kmalu izgubiti naravno dediščino – neokrnjeno nočno nebo.

Podrobnosti o analizi so na voljo v sporočilu za javnost in v znanstvenem članku.

Mimogrede, SpaceX je prav pred desetimi leti napovedal razvoj sistema, pozneje poimenovanega Starlink.

Video: Posnetek teleskopa LOFAR

13. Najdaljši curek črne luknje doslej

Da opazovanja v radijski svetlobi niso od muh, priča (tudi) naslednja najdba. Zgoraj omenjeni observatorij LOFAR je posnel največja curka snovi, ki letita iz črne luknje. Skupaj merita kar 23 milijonov svetlobnih let, kar je primerljivo s premerom 140 Galaksij.

Curka svetlobe in snovi nastajata na polih supermasivne črne luknje v središču pradavne galaksije. Svetla sta kot bilijoni Sonc.

Struktura je nastala, ko je bilo vesolje staro 6,3 milijarde let.

Precej več podrobnosti je na voljo v sporočilu za javnost in v reviji Nature.

14. FOTO: Združevanje dveh precej različnih galaksij

Vesoljski teleskop James Webb se je lotil dveh galaksij v postopku združevanja s skupnim imenom Arp 107. Oddaljeni sta 465 milijonov svetlobnih let.

Desna galaksija je izjemno svetla, saj vsebuje aktivno galaktično jedro. Od kvazarjev se razlikuje po tem, da je dobro vidna tudi preostala snov, ne le disk snovi, ki se vrtinči okoli osrednje supermasivne črne luknje. Gre za t. i. Seyfertovo galaksijo. Nenavadna je tudi po tem, da ima en sam, ogromen krak. Tista na levi tudi ni povsem običajna, saj ima svetlo jedro in malo okoliške snovi, torej zvezd, prahu in plinov.

Oblaki prahu in plinov se zaradi združevanja ponekod stisnejo ali destabilizirajo, kar sproži nastanek novih zvezd. Je pa obenem res, da se nekateri oblaki razpršijo, kar ni ugodno za zvezdne porodnišnice. Precej podrobneje tukaj.

Video 1: Sprehod čez Arp 107

Video 2: Navidezno potovanje do Arpa 7

NA VIDIKU:

Nedelja, 21. september - Electron - Kinéis Killed The RadIOT Star
https://www.rocketlabusa.com/live-stream/

Ponedeljek, 23. september - Sojuz MS-25 - vrnitev z Mednarodne vesoljske postaje
https://www.nasa.gov/news-release/nasa-sets-coverage-for-astronaut-tracy-c-dyson-crewmates-return/

Četrtek, 26. september - Falcon 9 - Crew-9
https://blogs.nasa.gov/crew-9/