Dosežek je velik korak naprej na področju ksenopresaditev, torej presaditev organov med različnimi vrstami, je poročal britanski BBC. Takšno početje bi lahko prišlo prav tam, kjer pri ljudeh vlada pomanjkanje - ves čas je, denimo, več bolnikov, ki potrebujejo novo srce, kot darovalcev.

Veliko težav povzročajo zavrnitve. Že vnos organa druge osebe lahko človeško telo zavrne - in ga z imunskim sistemom napade - kaj šele živalskega.

Ekipa ameriških in nemških znanstvenikov je v pavijana natančno prišila prašičje srce. Da ne bi prišlo do imunske reakcije, je poskrbela s kombinacijo genskih modifikacij v prašičjem rodu; pa še zdravil, ki zavirajo imunski sistem.

Rezultat? Pet pavijanov dobitnikov je še lep čas živelo - vsak z enim parom src. Vsak pavijan je imel namreč v sebi tako prašičje kot svoje izvorno srce. Svinjski organ pa so znanstveniki natančno prišili na njegovo krvožilje, natančneje, na dve večji žili. Obe sta naokoli poganjali kri.

Pavijani so v povprečju živeli še 298 dni po presaditvi, posamezni pa je dosegel 945 dni oziroma dve leti in pol.

Živalski "darovalci" za ljudi
Človeku potencialno najprimernejši živalski "darovalci" organov bi lahko bili primati, denimo šimpanzi, in prašiči.

Znanstvena skupina bo delo na tem področju nadaljevala. Naslednji veliki cilj je presaditi pavijanova srca v prašiče.