Strele so ob izbruhu ognjenika večkrat vidne, največ jih je takrat, ko je izbruh največji, saj se takrat ustvarjajo veliki oblaki ognjeniškega dima. Da bi bolje pre-
učili bliskanje, so Roland Thomas in člani njegove ekipe z znanstvene univerze v New Mexicu okrog aljaškega ognjenika Augustine na otoku Cook postavili radijske sprejemnike.

Gre za enako tehnologijo, kot jo ekipa uporablja pri preučevanju strel, ki nastanejo ob nevihtah. Tako kot strele ob nevihtah tudi strele iz ognjenika oddajajo impulze. Radijski sprejemniki jih zaznajo, raziskovalci pa z njihovo pomočjo lahko ugotovijo, kje v oblaku se je bliskanje pojavilo. Pri tem uporabljajo podobno tehniko, kot jo pri določanju epicentrov potresov uporabljajo seizmologi. Dobijo lahko tudi trirazsežnostno sliko, kakšna je videti strela znotraj oblaka.

Bliskanje v dveh stopnjah
Bliskanje nastane med izbruhom ognjenika zaradi dima in drugih visoko nabitih delcev, ki eksplodirajo iz ognjenika. Čeprav je veljalo, da strela nastane v oblaku delcev nad ognjenikom, so raziskovalci odkrili tudi zgodnejšo stopnjo bliskanja, ki se dogaja v ognjeniškem ustju čisto na začetku izbruha. Ko pa se delci zberejo v oblaku nad ognjenikom, se tudi tam začne bliskati.

Pri preučevanju ognjenika Augustine so raziskovalci lahko opazovali le drugi del bliskanja, v oblaku. Vendar pa so strele opazili že v preteklosti. Ob izbruhu ognjenika svete Helene leta 1980 so ognjeniške strele povzročile požare v okoliških gozdovih.