"To je velika stvar za vzhodno regijo in Maribor, ker prinaša številne multiplikativne učinke," je za Slovensko tiskovno agencijo povedal vodja projekta, prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Zoran Ren, ki je prepričan, da bo krepitev računalniških zmogljivosti pomembno prispevala ne le k razvoju superračunalniške stroke in raziskavam na številnih znanstvenih področjih, ampak bo dala tudi pospešek gospodarstvu. "S takšnim superračunalniškim sistemom bomo prispevali na primer k natančnejšemu predvidevanju vremenskih pojavov, simuliranju družbenih pojavov, optimizaciji posameznih izdelkov, simulacijam fizike osnovnih delcev, razvoju kripto-tehnologij, globokega učenja, umetne inteligence in podobnega. Doslej smo morali zahtevnejše izračune izvajati z uporabo superračunalniških sistemov v tujini," je pojasnil.

Moči so združili z Institutom informacijskih znanosti (IZUM) in Fakulteto za informacijske študijske v Novem mestu (FIŠ). "Trenutno najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji ima zmogljivost okoli 38 teraFLOP/s in je v lasti zasebnega podjetja. V okviru projekta HPC RIVR pa bomo vzpostavili superračunalnik zmogljivosti najmanj 1,5 petaFLOP/s s podatkovnim poljem zmogljivosti najmanj 22 PB. Če bi ta računalnik postavili danes, bi bil 23. najzmogljivejši v Evropi in 90. na svetu," je dodal.

Najprej testna oprema

Projekt je ocenjen na 20 milijonov evrov, od tega bi šlo 16,5 milijona evrov za nabavo visoko zmogljive računalniške opreme. Superračunalnik bo nameščen v objektu IZUM v Mariboru, ki razpolaga z ustreznim prostorom in potrebno tehnološko infrastrukturo, saj so ga pred kratkim celovito sanirali in dogradili. "Za IZUM je to nov izziv, saj bodo gostili superračunalnik nacionalnega pomena in digitalni repozitorij znanstvenih podatkov v Sloveniji, kar dolgoročno predstavlja bistveno spremembo njihovega delovanja," je pojasnil Ren.

V prihodnjih nekaj mesecih bo v okviru Računalniškega centra Univerze v Mariboru najprej vzpostavljen prototipni superračunalnik zmogljivosti 220 teraFLOP/s, ki bo namenjen razvoju in testiranju ustreznih, predvsem programskih rešitev za delovanje osrednjega superračunalnika. Ne želijo namreč hiteti z nakupom opreme za osrednji superračunalniški sistem, saj je tehnološki razvoj na tem področju zelo hiter.

"Superračunalnik bo imel glede na vložena sredstva zelo dobre zmogljivosti, saj sistema ne bomo kupili na ključ, ampak ga bomo naredili po lastni arhitekturni zasnovi. V preteklosti, ko smo ločeno razvijali manjše superračunalniške sisteme z omejenimi sredstvi, smo namreč pridobili potrebno znanje, da si upamo to narediti. Zgradili bomo superračunalniški sistem, ki bo enakovredno naslavljal tako visoko zahtevno znanstveno računanje, torej veliko količino matematičnih operacij, kot tudi veliko število logičnih operacij, ki so potrebne pri analizi velikih podatkovnih baz," je pojasnil Ren.

Novi superračunalniški sistem bo deloval po načelu odprtega dostopa in ga bodo lahko primarno uporabljali raziskovalci na javnih raziskovalnih institucijah, v manjšem deležu pa tudi zunanji uporabniki, na primer podjetja. "Nekatere institucije bodo trajno zakupile določen delež zmogljivosti superračunalnika za svoje potrebe, saj njihove potrebe po tovrstnih zmogljivostih nenehno naraščajo," je povedal Ren.