Kot trdijo, vsako leto vsak Zemljan proizvede 800 megabajtov podatkov, torej za dobršen CD. Tako hranimo na papirju, filmu, optičnih in magnetnih enotah dvakrat več podatkov, kot smo jih pred štirimi leti.

Papir je kljub črnim napovedim še vedno najbolj priljubljen način shranjevanja podatkov, njegova uporaba pa še narašča (v treh letih za 43 odstotkov).

Samo lani 5 eksabajtov novih podatkov
Samo lani so proizvedli pet eksabajtov (eksabajt je 10 na 18 bajtov) novih podatkov na papirju, diskih, optičnih enotah in drugih medijih za shranjevanje podatkov. Za primerjavo - ameriška kongresna knjižnica z 19 milijoni knjig in 56 milijoni rokopisov zasede zgolj 10 terabajtov (stotisočino eksabajta).

Prek radia so prenesli 320 milijonov ur programa (70 mio ur novega), prek televizije pa 123 mio ur (31 mio ur novega). Zanimivo je še, da so bili od 18 eksabajtov podatkov, ki so jih prenesli komunikacijski kanali za TV, radio in telefon, 98 odstotkov telefonski pogovori, kar niti ni presenetljivo, saj povprečen Američan preživi 16 ur na mesec pri telefonu.