Serijo kratkih videov so izdelali v sodelovanju s Socialnim marketingom Iz principa, ki je projekt Združenja DrogArt, so v omenjeni vladni službi zapisali v sporočilu za javnost.

Stojmenova Duh: To se dejansko dogaja na spletu

V videih protagonist, ki pooseblja družbena omrežja, znane slovenske športnice in športnike sooča z njim namenjenimi sovražnimi in žaljivimi zapisi na družbenih omrežjih. Kot je v izjavi za medije dejala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, se je tudi njim ob prvem pregledu scenarija tak pristop zdel morda preveč krut, a je to, kar se dejansko dogaja na spletu, še huje.

Poudarila je, da so hvaležni športnikom, ki so se jim pridružili v kampanji in skupaj z njimi opozarjajo, da sovražni govor ni le neprijeten, ampak lahko dejansko uničuje življenja. Upajo, da se bodo na tak način morda ljudje malo bolj zavedali, kakšne stiske povzroča.

Po besedah ministrice so bili športniki takoj pripravljeni na sodelovanje in želijo tudi sami aktivno prispevati k temu, da se sovražni govor ustavi oz. se vsaj zmanjša. V sporočilu za javnost so v vladni službi pojasnili, da so jim v prvi seriji videov na pomoč priskočili nogometaš Markos Tavares, paraolimpijka Tanja Cerkvenik, smučarski skakalec Cene Prevc, rokometašica Barbara Lazović in odbojkar Jani Kovačič.

Po besedah ministrice so se sicer pri pripravi kampanje pogovarjali tudi z ostalimi resorji, ampak ključno, iz česar so izhajali, je bilo vprašanje, katere so tiste skupine, ki so deležne največ sovražnega govora.

Številne kritike kampanje

Ob kritikah kampanje, ki so se pojavile na družbenih omrežjih, da so šli s sovražnim govorom nad sovražni govor, ministrica pravi, da jih večina prihaja z lažnih profilov. "Drugače pa jaz vedno rečem, da pogled v ogledalo najbolj boli, če ti ni všeč tvoja podoba," je še dodala ministrica.

Svetina akcije ni želel ocenjevati

Varuh človekovih pravic Peter Svetina same akcije ni želel ocenjevati, ker jo premalo pozna. Je pa za Slovensko tiskovno agencijo poudaril, da je sovražni govor težava in si pred njim ne moremo zatiskati oči. Pri tem je varuh poudaril, da je sovražni govor eno, pravica do izražanja svojega mnenja pa drugo. Osnovna človekova pravica je, da lahko izrazimo svoje mnenje, a dajmo ga na dostojen način, je pozval Svetina.

Kako razumejo izraz 'sovražni govor'

V službi vlade za digitalno preobrazbo sicer še pojasnjujejo, da pojem sovražni govor razumejo v smislu opredelitve Sveta Evrope, ki se v osnovi nanaša na negativno komunikacijo do deprivilegiranih družbenih skupin.

"Izraz sovražni govor zajema vse oblike izražanja, ki širijo, spodbujajo, promovirajo ali opravičujejo rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, vključno z nestrpnim izražanjem agresivnega nacionalizma in etnocentrizma, diskriminacijo in sovražnostjo do manjšin, migrantov in oseb priseljenskega porekla," so navedli.

Opozorili so še, da gre pri vprašanju sovražnega govora za izredno kompleksen pojav, ki zahteva dolgotrajno obravnavo in širše ozaveščanje, hkrati pa bolj dorečeno zakonodajo. Zato na tem področju sodelujejo tudi z drugimi ministrstvi in deležniki, ki bodo lahko ustrezno naslovili reševanje opisane problematike.