1. Nov poskus izstrelitve SLS-a bo 27. septembra. Morda.

Nasa upa na izstrelitev rakete SLS 27. septembra letos. Izstrelitev bi bila v okviru misije Artemis I in bi poslala vesoljsko ladjo Orion na pot okoli Meseca in nazaj.

Poskus mora odobriti ameriška vojska, ki nadzira sistem za samouničenje rakete v primeru, da gre pri izstrelitvi nekaj zelo narobe, posledično pa so ogrožena življenja ali premoženje. Sistem za samouničenje se napaja na bateriji z omejeno kapaciteto, Nasa je sprva navajala tri tedne. Ta čas je že minil. Zdaj Nasa prosi za podaljšanje roka, kar najbrž poskuša tehnično utemeljiti. Vprašanje je, ali bo vojsko prepričala. Zgodovina kaže nasprotno, v času Space Shuttlov so takšne prošnje navadno naletele na gluha ušesa. In če bo vojska rekla ne, potem se bo moral SLS z Orionom vrniti v delavnico, kjer bodo baterije znova napolnili.

Težava je v tem, da prevoz z izstrelišča v delavnico in nazaj raketi škoduje, je stres za sistem. Na eni izmed nedavnih Nasinih tiskovnih konferenc so navedli, da jim ostaneta še okvirno dve povratni vozovnici. Poleg tega gre za izjemno pomembno izstrelitev, na kateri morda visi usoda programa Artemis, zato bi se vojska lahko pustila "prepričati", da je s tisto baterijo pač vse v redu.

Dva neuspešna poskusa

Sorodna novica Iz rakete SLS znova puščalo, polet odpovedan

SLS bi moral poleteti 29. avgusta. Vodstvo Nase je bilo tako prepričano o uspehu, da je pripravilo obširen zabavni program z znanimi pevci, govori in rajanjem. Inženirske vrste so po drugi strani opozarjale, da gre za prvo izstrelitev edinstvenega, visokokompleksnega sistema, in niso bile presenečene, ko je bila izstrelitev z rajanjem vred odpovedana.

Eden izmed motorjev RS-25 se je premalo ohladil, tako je vsaj kazal senzor na ležajih turbočrpalke. Nasa je pozneje ocenila, da je bil v resnici okvarjen senzor, in naznanila nov poskus 3. septembra, na datum, ki sprva ni bil predviden, kar kaže na odločenost agencije, da zadeve naposled izpelje. Takrat pa jim jo je zagodlo puščanje. Vodik je uhajal iz spodnjega dela rakete, kar bi lahko pripeljalo do eksplozije in poškodb, in tudi ta poskus je splaval po vodi. Nasa se je nato odločila, da rakete ne vrne v delavnico na popravila – iz zgoraj omenjenih razlogov – temveč jo poskuša popraviti kar na izstrelišču. Zamenjali so nekaj ventilov in cevi.

Puščanje ni presenetljivo. Raketa SLS je namreč osnovana na tehnologiji starih Space Shuttlov, raketoplanov, ki so se pogosto vračali z izstrelišča prav iz tega razloga.

Kaj sledi? 18. septembra je predviden preizkus napeljave. Raketo SLS bodo napolnili z ohlajenim, tekočim vodikom in kisikom ter izpraznili. In če bo šlo vse po sreči, se bo naslednje izstrelitveno okno odprlo v torek, 27. septembra, ob 17.37 po našem času. Trajalo bo 70 minut. Dodatno okno se odpre 2. oktobra ob 20.52 po našem času, s trajanjem 109 minut. Zadnje se okvirno pokriva z izstrelitvijo rakete Falcon 9 in vesoljske ladje Crew Dragon s sosednje ploščadi, kar je neugodno.

Nasa bi se zgoraj naštetim zapletom morda lahko izognila, če ne bi sredi avgusta sprejela sporne odločitve. Kljub nepopolno izpeljani t. i. mokri vaji (wet dress rehearsal) se je odločila za poskus izstrelitve – in kar je takrat umanjkalo, danes povzroča težave.

To bo prva izstrelitev supertežkonosilne rakete SLS, primerljive s starimi Saturni V iz programa Apollo; in prva pot vesoljske ladje okoli Meseca po 50 letih. Misija je namenjena preizkusu sistemov, zato na njej ne bo posadke.

Avdio 1: Nova epizoda podkasta ApolloLajka na to temo

Avdio 2: Nasina novinarska konferenca

2. Vnovič rešujejo CAPSTONE

Nasina sonda CAPSTONE je znova v težavah. Med potjo proti Luni je spet vstopila v t. i. varni način delovanja, inženirji pa iščejo rešitve.

CAPSTONE je bil na raketi Electron izstreljen julija letos (poglavje 1). Že po nekaj dneh je kratko malo utihnil in se – znova po nekaj dneh – sam oglasil. Vzrok je bila serija hroščev v programski kodi in v ukazih, ki jih je nadzorno središče poslalo plovilu. Zaplet so razrešili, a pojavil se je nov. Prejšnjo soboto je CAPSTONE samodejno vstopil v varni način delovanja.

Sonda je bila skoraj izgubljena. Tik pred koncem preusmeritvenega manevra se je namreč začela nenadzorovano obračati v prostoru. Telemetrija je izginila za 24 ur. Ko se je vrnila, so inženirji ugotovili, da se je računalnik periodično izklapljal in vklapljal, poraba električne energije pa je presegala proizvodnjo iz panelov sončnih celic. Več podrobnosti o zapletu je v sporočilu za javnost podjetja Advanced Space.

V četrtek je Nasa sporočila, da se CAPSTONE še vedno obrača, kar je neugodno, saj paneli sončnih celic niso pravilno postavljeni glede na sončne žarke, trpijo pa tudi komunikacije. A položaj se počasi izboljšuje. Proizvodnja električne energije se je dovolj okrepila, da so začeli greti pogonski sistem, ko bo ta vsaj 12 ur vzdržal pri petih stopinjah Celzija, ga bodo uporabili za stabilizacijo. Sonda je še vedno na pravi poti, zato je časa za reševanje še na pretek.

25-kilogramski CAPSTONE je del programa Artemis in preizkuša tehnologije ter orbitalne tehnike za prihodnjo vesoljsko postajo Lunarni portal. Ta bo namreč okoli Lune krožil po izrazito podolgovati tirnici, ki ga bo nosila čez pola Lune (NRHO). Tako bo skoraj nenehno v stiku z Zemljo – in veliko časa tudi z astronavti na tleh. Takšne tirnice še niso uporabili.

Več o sondi tukaj.

3. Odpoved sistema New Shepard

Ameriškemu podjetju Blue Origin je spodletela ponedeljkova izstrelitev rakete New Shepard. Posadke ni bilo, tovor so rešili, bodo pa New Shepardi, s katerimi se je Blue Origin šel vesoljski turizem, nekaj časa prizemljeni.

Približno minuto po vzletu iz Teksasa (ZDA) so iz rakete začeli odpadati kosi nečesa, plamen motorja pa je spremenil barvo. Zagnal se je sistem za pobeg v sili in kapsulo potegnil na varno razdaljo. Kapsula je padla proti Zemlji, sprožila padala in naposled varno pristala. Raketa je uničena.

Podjetje je z informacijami skopo, saj preiskava še poteka. Tako kot preuranjeno zavrača možnost, da se je zgodila odpoved motorja, na kar je nakazovala barva plamena. Poudarja pa, da bi morebitna posadka dogodek preživela.

New Shepard je sistem za parabolične, podorbitalne polete. Kapsulo pošlje nad mejo vesolja pri 100 kilometrih, posadka (ali tovor) doživi kratko breztežnost, nakar se vrne na tla, pristane tudi prva stopnja rakete. Sistem je večkrat uporaben in do zdaj je izkazoval tudi visoko zanesljivost. Do totedenske nesreče je odpovedal le enkrat, in sicer na prvem poletu aprila 2015, ko se je raketa raztreščila ob pristanku, kapsula pa je svojo misijo dobro opravila.

New Shepard je za Blue Origin bolj kot ne stopnička v razvoju večkrat uporabnih vesoljskih tehnologij. Z njim sicer nekaj zasluži, saj turisti odštejejo zajetne količine denarja za nekajminutno popotovanje; a njegov glavni cilj je težkonosilna raketa New Glenn, konkurenca Falconom 9, ki naj bi prvič poletela enkrat v prihodnjih letih. Nesreča bi lahko zamaknila njen razvoj. Motor BE-3, ki naj bi odpovedal tokrat, bo namreč poganjal zgornje stopnje New Glennov.

Video: Posnetek dogodka (izstrelitev od 1:20:40 dalje)

4. Zanesljiva Ariane 5

Evropsko podjetje Arianespace je 7. septembra izstrelilo raketo Ariane 5. Ta je v geostacionarno tirnico ponesla 6,4-tonski komunikacijski satelit Eutelsat Konnect VHTS.

To je bila druga izstrelitev Ariane 5 po odmevni decembrski, katere glavna zvezda je bil vesoljski teleskop James Webb.

Ariane 5 bomo videli le še trikrat, njen labodji spev bo izstrelitev sonde JUICE, namenjene Jupitrovim lunam. Predvidoma prihodnje leto jo bo nadomestila Ariane 6, ki pa se kar zamika v prihodnost, če se bo tako nadaljevalo, bo Arianespace v neugodnem položaju, kjer ne bo imel ne Arian ne ruskih Sojuzov.

Sojuzov ni več, kako naprej

Arianespace in britanski OneWeb sta sicer dosegla dogovor o nadaljevanju sodelovanja.

Arianespace je dostavljal satelite Oneweb z ruskimi raketami Sojuz-2, od ruskega napada na Ukrajino pa nič več. Rusko osebje se je umaknilo iz Francoske Gvajane, sateliti OneWeb v Bajkonurju pa so obstali, saj jih Roskozmos ni hotel izstreliti tudi z že pripravljene rakete. Pod črto, Arianespace ni mogel izpolniti pogodbe z OneWebom, ta pa je utrpel škodo. Podrobnosti dogovora so tajne, razen ene: Arianespace bo pomagal pri integraciji OneWebov na dve indijski raketi.

Video: Posnetek dogodka

5. 14-krat v vesolju

Ameriško podjetje SpaceX je v nedeljo ponoči po našem času s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstrelilo raketo Falcon 9. Tovor: 34 Starlinkov in satelit BlueWalker 3, ki po navedbah proizvajalca omogoča neposreden mobilni dostop do širokopasovnega medmrežja.

Prva stopnja rakete je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila že 14-krat.

Ta teden so odpovedali dva dodatna poskusa izstrelitve Starlinkov zaradi vremena. Nov poskus bo v nedeljo ponoči po našem času.

Video 1: Posnetek dogodka

6. 30. izstrelitev Electrona

Podjetje Rocket Lab je v četrtek z Nove Zelandije izstrelilo raketo Electron in v tirnico na višini 563 kilometrov dostavilo japonski radarski satelit StriX-1.

17 metrov visoka raketa Electron ima tri stopnje, prvi dve žene kerozin. Opcijska tretja je namenjena natančni oddaji tovora v orbito. V soncesinhrono tirnico lahko ponese do 300 kilogramov tovora in je namenjena pretežno satelitom, ki niso dovolj hitro našli mesta na večjih raketah. Od leta 2017 je letela 30-krat s tremi neuspehi. Mimogrede, izstrelila je tudi zgoraj omenjeno sondo CAPSTONE.

Rocket Lab sicer načrtuje visokopotezno raketo naslednje generacije Neutron, neke vrste pomanjšani Starship (poglavje 2).

7. Sedmi dolgi pohod se dobro drži

Kitajska je v torek iz Hajnana izstrelila raketo Dolgi pohod-7 in v načrtovano tirnico uspešno poslala komunikacijski satelit Džongšing-1E (Zhongxing), piše Šinhua (Xinhua).

Dolgi pohod-7 je 60 metrov visoka raketa s štirimi stranskimi potisniki. V nižjo Zemljino tirnico ponese do 13,5 tone in 5,5 tone v 700-kilometrsko soncesinhrono tirnico. Prvič je poletela leta 2016, skupaj devetkrat z enim neuspehom (poglavje 4).

8. Vzorci marsovskih sedimentnih kamnin

Nasin rover Perseverance je pridobil štiri vzorce iz kamnin, ki vsebujejo organske spojine (ogljikovodike), sporoča Nasa. Izvrtal jih je iz kamnin, ki so v kraterju Jezero na Marsu, natančneje, nekdanji delti reke, ki se je izlivala v krater. Tako je v nasprotju s preteklostjo, ko je pridobival vzorce magmatskih kamnin (poglavje 5), tokrat dobil sedimentne kamnine, v katerih se je preteklost jezerskega dna bolje ohranila. Nasa ni razkrila, katere ogljikovodike je Perseverance zaznal, le to, da jih je največ do zdaj. Samohodno vozilo bo vzorce pustilo na površju, kjer jih bo čez nekaj časa predvidoma pobrala robotska misija MSR in jih odnesla na Zemljo, kjer bodo deležni precej boljše analize kot na Marsu. Podrobneje o najdbi tukaj.

Perseverance ima 43 vsebnikov. 15 jih je že zapečatenih. Od tega jih 12 vsebuje kamnine, eden vzorec ozračja (zaradi spodletelega poskusa vzorčenja), par pa bo ostal nedotaknjen, da bo Nasa ob prihodu na Zemljo vedela, ali so vsebniki že od začetka bili s čim kontaminirani.

Video 1: Nasina tiskovna konferenca

Video 2: Sveže objavljena panorama z Marsa

9. NA KRATKO:

10. Voyager 1 znova pošilja pravilne podatke

Sorodna novica Ko bo Zemlje konec, bo na nebu zapisano slovensko ime

Nasini inženirji so odpravili napako na Voyagerju 1, ki se je pojavila maja letos (poglavje 6). Sonda je takrat začela domov pošiljati napačno telemetrijo podsistema za nadzor usmerjenosti (AACS – attitude articulation and control system). Če bi njegovi podatki držali, potem bi Voyagerjeva antena molela drugam in bi signal ali ošibel ali izginil, a to se ni zgodilo, zato je bila napaka očitno v drobovju.

Kaj je bil vzrok? AACS je začel podatke pošiljati skozi računalnik, ki je odpovedal že pred nekaj časa, in ta računalnik jih je spreminjal. AACS-ju so zgolj ukazali, naj telemetrijo preusmeri skozi drugi, pravilno delujoč računalnik. Na Zemljo znova prihajajo kakovostni podatki. A dela še ni konec. Nasa želi vedeti, zakaj je AACS tok podatkov sploh preusmeril. Trenje tega oreha bo dolgotrajno, ker signal v eno smer potuje več kot dvajset ur.

Oba Voyagerja sta pred kratkim praznovala 45 let potovanja.

11. FOTO: Webb posnel meglico Tarantela

Vesoljski teleskop James Webb je pred kratkim poskrbel za dve odmevnejši objavi. Prva je posnetek meglice Tarantela. Meglica je oddaljena 161.000 svetlobnih let, nahaja se v Velikem Magellanovem oblaku. Je polna prahu, plinov in novonastajajočih zvezd, zato jo astronomi pogosto preučujejo. Čeprav je bila Tarantela do zdaj deležna že veliko opazovanj, je Webb z enim samim v njej uspel najti na tisoče do zdaj neodkritih zvezd. Podrobneje tukaj.

Za primerjavo posnetek vesoljskega teleskopa Spitzer:

... in Evropskega južnega observatorija (VLT, VISTA, ALMA)

In drugi izkupiček: Webbova prva neposredna fotografija zunajosončnega planeta. Posnel je eksoplanet HIP 65426 b, ki je pri zvezdi HIP 65426. Prikazani so posnetki dveh različnih instrumentov (NIRcam, MIRI) in skozi štiri različne pasove valovnih dolžin. Položaj zvezde je označen z belimi zvezdicami, njeno svetlobo so najprej deloma ustavili s kronografom, še zadnje ostanke pa odstranili z obdelavo posnetkov. Pri tem jim je pomagalo dejstvo, da je planet od matične zvezde oddaljen kar 100-krat več kot Zemlja od Sonca.

HIP 65426 b je od Zemlje oddaljen 385 svetlobnih let. Odkrili so ga leta 2017 s pomočjo Evropskega južnega observatorija. Njegova masa znaša med šestimi in 12 masami Jupitra, starost pa med 15 in 20 milijoni let.

12. SKOK V ZGODOVINO: Govor, ki je odmeval

12. septembra 1962 je takratni predsednik ZDA John F. Kennedy opravil zgodovinski govor, s katerim je državo usmeril proti Mesecu. "Odločili smo se, da gremo na Luno ... Odločili smo se, da še to desetletje gremo na Luno in počnemo druge stvari, ne zato, ker so enostavne, ampak zato, ker so zahtevne." Osebje, ki je delalo pri ameriškem vesoljskem programu, je pustil odprtih ust, saj so dotlej komaj in stežka spravili človeka v orbito, zdaj pa jim je zadal še nekajkrat zahtevnejši cilj. Javnost in politiko pa je navdušil. Vesoljski program je dobil biankomenico in z izjemnim razvojem ne le dosegel zastavljeni cilj še pred koncem desetletja, temveč povzročil tehnološko in izobraževalno revolucijo v ZDA, ki je še dolgo odmevala daleč zunaj vesoljskega sektorja. Kennedy pristanka na Luni ni doživel, saj je bil umorjen leta 1963. Dandanes marsikateri vesoljski navdušenec v ZDA objokuje Kennedyja in obžaluje, da voditeljev njegovega kova – vsaj za področje vesolja – že dolgo ni na oblasti.

Video: Posnetek govora

NA VIDIKU:

Enkrat v prihodnjih dneh - vesoljski sprehod pri kitajski vesoljski postaji Tjangong

Nedelja, 18. september - Falcon 9 - Starlink

Ponedeljek, 19. september - Center Noordung - predavanje profesorja Igorja Žiberne

Ponedeljek, 19. september - Firefly Alpha - TechEdSat-15

Ponedeljek, 19. september - Falcon 9 - Starlink

Sreda, 21. september - Sojuz-2.1a - Sojuz MS-22

Četrtek, 22. september - Dan odprtih vrat Astronomskega observatorija FMF

Sobota, 24. september - Delta 4-Heavy - NROL-91