Novi japonski vesoljski teleskop XRISM je posnel svoji prvi fotografiji: ovekovečil je jato galaksij in ostanek supernove.
Posnetka sta testna in ne izkazujeta njegovih polnih zmogljivosti, sporoča japonska vesoljska agencija Jaxa, nakazujeta pa, da bo še presegel pričakovanja. A kot že pri številnih dozdajšnjih Jaxin vesoljskih teleskopih je zobe pokazala tudi nesreča.
XRISM je rentgenski teleskop, torej gleda vroče predele vesolja, od koder švigajo fotoni visokih energij, denimo nevtronske zvezde, plin v jatah galaksij; snov, ki "pada" v črne luknje ...
Vroč galaktični plin
Na prvem posnetku je Abell 2319, dve jati galaksij, ki se združujeta. Oddaljen je 770 milijonov svetlobnih let, najdemo ga v ozvezdju Laboda. V njem je plin, segret na več milijonov stopinj Celzija, ki sveti v rentgenski svetlobi, in je na sliki vijoličast. Tega je posnel XRISM, ozadje je delo drugih teleskopov. Podrobneje tukaj.
Ostanek bližnje supernove
Na drugem posnetku pa je ostanek 163.000 svetlobnih let oddaljene supernove N132D v bližnjem Velikem Magellanovem oblaku. XRISM je izmeril energijo prihajajočih fotonov in s tem ustvaril rentgenski spekter. "To je najnatančnejši spekter v rentgenski svetlobi doslej," je ob tem zapisala Nasa.
Rdeča na fotografiji pomeni rentgensko svetlobo nižjih energij, modra pa višjih. In ker različni kemični elementi oddajajo fotone različnih energij, jih lahko v spektru prepoznamo. Med njimi so: silicij (Si), žveplo (S), argon (Ar), kalcij (Ca) in železo (Fe). Ti elementi nastajajo izključno v eksplozijah supernov. XRISM je poleg sestave in razporeditve elementov določil tudi temperaturo, pa še smer gibanja s pomočjo Dopplerjevega pojava. Podrobneje tukaj.
Zelo napreden instrument z žalostno preteklostjo
XRISM je 5,6 metra dolg, 45 centimetrov širok, 2,3-tonski teleskop, ki kroži okoli Zemlje na višini okoli 550 kilometrov. Izstreljen je bil 6. decembra lani. S polno paro bo deloval tri leta, dokler mu ne bo izhlapel hladilni helij, nato pa okrnjeno.
Opremljen je z dvema instrumentoma. Prvi je digitalna kamera Xtend, ki se lahko pohvali z vidnim poljem 38 krat 38 kotnih minut, kar je primerljivo z nekoliko obilnejšim Mescem na nebu. Ohlajena je na minus 110 stopinj Celzija in vidi svetlobo z energijo med 0,2 in 12 kiloelektronvoltov.
Drugi instrument je kalorimeter Resolve, ki meri energijo fotonov. (Natančneje: izmeri temperaturo detektorja po trku fotona vanj.) Ohlajen je na minus 273,1 stopinje Celzija oziroma pol stopinje nad absolutno ničlo. Ima 36 pikslov, vidno polje znaša tri krat tri kotne minute. Pripraven je za fotone energij med 0,3 in 13 kiloelektronvoltov. (Za primerjavo: energija človeškemu očesu vidne svetlobe znaša med 2 in 3 elektronvolti). Njegova načrtovana energijska ločljivost znaša 7 elektronvoltov, kar je po navedbah Nase 30-krat boljše od primerljivih vesoljskih teleskopov, na tokratnih opazovanjih pa so dosegli celo 5 elektroltov. Podrobneje o obeh instrumentih tukaj.
Zagodla so jim zaščitna vratca
Se pa Nasa in Jaxa spopadata z eno težavo. Odprtina instrumenta Resolve je bila med izstrelitvijo zaščitena z vratci, ki so preprečevala vdor plinov. Ta vratca se zdaj nočejo odpreti.
Na srečo so nekoliko prosojna, ustavljajo zgolj rentgensko svetlobo nižjih energij. Resolve tako deluje, se mu je pa spodnja meja zaznave dvignila s 300 na 1800 elektronvoltov. Del spektra je odrezan.
Vesoljski agenciji poudarjata, da se je XRISM odpovedi navkljub zelo izkazal in obeta. Navajata tudi, da gre za zgolj prvi, testni fotografiji, teleskop sploh še ni umerjen. Kalibracija sledi predvidoma februarja, šele zatem se začnejo polna znanstvena opazovanja. Vratca bodo medtem še poskušali odpreti.
Video: Jaxin pojasnilnik
Pet spodletelih poskusov
Za instrumentom Resolve je sicer žalostna zgodba oziroma kar pet spodletelih misij skozi tri desetletja. Nasa je prvi par pripravljala že v 90. letih prejšnjega stoletja za misiji, ki pa sta bili naposled odpovedani. Šele nato je zanimanje zanje izrazila japonska vesoljska agencija Jaxa. Tretja različica instrumenta je tako končala na satelitu ASTRO-E, ki pa je eksplodiral skupaj z raketo M-V ob vzletu leta 2000. Četrta je končala na ASTRO-EII oziroma satelitu Suzaku, ki je orbito dosegel leta 2005. Toda tam je spuščal hladilni sistem in instrument poškodoval. A Japonci niso vrgli puške v koruzo, od Američanov pridobili še en primerek in leta 2015 poskusili znova s satelitom Hitomi. Slednji pa se je zaradi napak v programski opremi tako hitro obračal, da se je po enem mesecu razletel na kose (podrobneje o tem tukaj, njegova edina fotografija pa je na povezavi levo).
Kup novosti
Trenutno je na nebu kar šest vesoljskih teleskopov, specializiranih za rentgensko svetlobo: Chandra, NuSTAR (Nasa), XMM-Newton (Esa), Spektr-RG (Roskozmos/DLR) XHMT (Kitajska). Na seznamu sta še dve novosti, več o njiju spodaj.
Delovanje Spektra-RG je trenutno vprašljivo, saj gre za sodelovanje med Nemčijo in Rusijo, Nemci pa so po veliki invaziji na Ukrajino ugasnili svoj del.
Nasa, Jaxa in Esa sta se za izdelavo XRISM-a odločile prav po katastrofi Hitomija. Zbale so se daljše vrzeli v rentgenski astronomiji t. i. Zahoda. Chandra in XMM-Newton sta namreč že v letih, stara sta že več kot 20 let, njune zmogljivosti krnijo, prej ali slej bosta odpovedala. Naslednji "zahodni" rentgenski vesoljski teleskop, Atena, pa je predviden šele za leto 2035.
Avdio: Kaj nam pove vroč galaktični plin
Z vročim (med)galaktičnim plinom se ukvarja tudi slovenska astrofizičarka Dunja Fabjan, ki je temo naslovila v tej epizodi podkasta ApolloLajka:
Nov indijski rentgenski teleskop
S prvo letošnjo izstrelitvijo na svetu so Indijci dobili svoj prvi satelit za rentgensko svetlobo.
Z izstrelišča Satish Dhawan je v ponedeljek poletela raketa PSLV. Na njej je bilo skupno deset različnih tovorov. Najpomembnejši med njimi, vesoljski teleskop XPOSAT, se je utiril na višini 650 kilometrov, sporoča indijska vesoljska agencija ISRO.
470-kilogramski XPOSAT bo opazoval svetlobo pri energijah med osem kiloelektronvolti in 30 kiloelektronvolti. Posvečal se bo predvsem preučevanju polarizacije te svetlobe, torej vprašanju, kolikšen delež fotonov niha v isti ravnini. Svetlobo med drugim polarizirajo magnetna polja in tako bomo izvedeli več o magnetizmu nevtronskih zvezd, črnih lukenj, aktivnih galaktičnih jeder in supernov.
Za merjenje polarizacije bo poskrbel instrument POLIX, za spektroskopijo pa XSPECT. Več o instrumentih ter teleskopu tukaj.
Video 1: Posnetek izstrelitve
Video 2: XPOSAT v vesolju
NOTICE:
| Nasa in Roskozmos sta po poročanju Interfaxa podaljšali izmenjavo vozovnic v Crew Dragonih in Sojuzih do leta 2026. | Nasa je namenila dodatne dolarje razvijalcem zasebnih vesoljskih postaj, ki naj bi nadomestile MVP. Več tukaj. | V petek je bila izstreljena kitajska raketa Kvajdžov-1A (Kuaizhou-1A) s štirimi meteorološkimi sateliti na krovu. Več tukaj, video tukaj. |
| Konec decembra je Kitajska izstrelila raketo Dolgi pohod-3B, del rakete pa je padel na naseljeno območje. Posnetki tukaj. | Kitajsko podjetje SEPOCH je napovedalo razvoj metanske rakete, ki nekoliko spominja na Starship. | Na kitajskem otoku Hainan so postavili novo raketno izstrelišče, namenjeno komercialnim raketam. Več tukaj. |
| V ponedeljek ob 7.30 zjutraj bo prvič izstreljena raketa Vulcan Centaur (ULA), naslednik Atlasa V. Zanimiv je tudi tovor: lunarni pristajalnik Peregrine. Prenos bo na voljo tukaj. Svoj krst bodo doživeli tudi novi raketni motorji BE-4 Blue Origina v lasti Jeffa Bezosa. Dodatna informacija: ULA je lani izstrelila tri rakete. | SpaceX je v sredo izstrelil 21 satelitov Starlink, med njimi šest takih, ki se lahko neposredno povežejo s prenosnimi telefoni. Več informacij in posnetek. V četrtek je izstrelil satelit Ovzon 3 (več informacij, posnetek). SpaceX je lani opravil kar 98 izstrelitev, kar je rekord. | Prva stopnja Falcona 9 se je prevrnila med prevozom na robotski ladji po uspešno opravljeni misiji decembra lani in je povsem uničena. Naštela je 19 poletov, med drugim je pognala prvo misijo s posadko v Crew Dragonu na MVP. Več tukaj. |
| Prvi mož SpaceX-a Elon Musk je napovedal proizvodnjo med 100 in 300 Starshipov na leto, kar je po njegovem potrebno za kolonizacijo Marsa v treh desetletjih. | Jaxa je prestavila drugo izstrelitev nove rakete H3 na 14. februar. Raketa je na prvi izstrelitvi odpovedala (poglavje 5). | ArianeSpace je pripravil proizvodnjo "zelenega vodika" v Kourou za rakete Ariane 6. Več tukaj. |
| Nasin rover Curiosity je posnel cel dan na Marsu. Več tukaj, video je tukaj. | Nasina sonda Juno je 30. decembra opravila najbližji oblet Jupitrove lune Io po letu 1999. Več tukaj. | Objavljena je bila še ena študija, ki nakazuje, da bi lahko oblaki Venere ponujali razmere za razvoj življenja. |
| Znanstveniki so predelali stare fotografije Urana in Neptuna, da naj bi kar najbolj verno odražale podobo, kakršno bi videle človeške oči. Več tukaj. | Vesoljski teleskop Hubble je preučeval ozračje zunajosončnega planeta WASP-121 b. Več tukaj. |
NA VIDIKU:
Nedelja, 7. januar – Falcon 9 – Starlink
Ponedeljek, 8. januar – Falcon 9 – Starlink
Ponedeljek, 8. januar – Vulcan Centaur (prva izstrelitev) – Peregrine
Petek, 12. januar – X-59 – Nasa bo predstavila svoje novo nadzvočno letalo
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje