Hitomi (jap. punčica očesa) je bil naslednje veliko upanje astronomije zaradi naprednega instrumenta SXS, katerega zmogljivosti so za desetkrat prekašale vse dozdajšnje. Seznam nalog, v katere bi lahko zagrizel, je zelo obsežen: lahko koristi za opazovanje snovi med "padanjem" v črne luknje, za merjenje kemične sestave vesolja; preučevanje razvoja galaktičnih kopic skozi čas ter celo iskanje morebitnega odmeva razpada temne snovi. Nasa (ki ga je izdelala) in Jaxa sta ga v vesolje poskušala pri različnih projektih spraviti že petkrat, še vsakič je šlo nekaj narobe.
Na drobne kosce
Tokrat, petič, je Jaxa poskusila s satelitom Hitomi, izstreljenim 17. februarja letos, in okoli Zemlje krožečim na 575 kilometrih nadmorske višine. 29. februarja je začela trimesečni postopek kalibracije instrumentov, ki pa je razkril še kaj več od le drobnih nedoslednosti v umerjanju - satelit naj bi razpadel na več kosov. Čez mesec dni, 27. marca, so v sporočilu za javnost poročali o "anomaliji" in ustanovili krizni štab za rešitev misije. Ohranjali so upanje na vsaj do neke mere pozitiven izhod iz katastrofičnega položaja, saj je satelit po razpadu še trikrat (kratko) komuniciral s štabom na Zemlji.
Rešitve ne bo, kaže očitno še zadnje sporočilo na to temo. Po zbranih informacijah se je Jaxa odločila misijo Hitomi potisniti v zgodovino - delovala bo le še komisija, ki bo iskala odgovornost za še eno polomijo te vesoljske agencije. Kaj pa so ugotovili do zdaj?
Odlomili naj bi se (vsaj) paneli
Ker so komunikacijo z napravo v orbiti že davno izgubili, je ekipa odgovore iskala s pomočjo računalniških simulacij. Poskušala je doumeti, kako so delovali mehanizmi ob in po ločitvi zadnje stopnje rakete, ki je Hitomi ponesla v nebo, in kako se je satelit obnašal v poznejših postopkih. "Zelo verjetno so se paneli s sončnimi celicami odlomili pri vznožju, tam, kjer so ranljivi na sile pri rotaciji," piše v sporočilu za javnost. Ne le simulacija, na očiten razpad so kazali tudi posnetki, amaterski in profesionalni, ki so jih na Jaxo pošiljali z vsega sveta. Kaj pa komunikacija, ki jo je Hitomi trikrat izvedel? Po podrobni analizi so na Jaxi ugotovili, da je prišla z nekega drugega vira, in ne z njihovega satelita.
"Jaxa najgloblje obžaluje ustavitev operacij na misiji ASTRO-H in se iskreno opravičuje vsem, ki so verjeli vanjo in v odlične rezultate, ki bi jih prinesla," so še zapisali. Še posebej so upe vanjo polagali po potrditvi obstoja gravitacijskih valov, ki jih je zaznal ameriški observatorij LIGO. Nastali so ob združitvi dveh črnih lukenj in Hitomi bi bil kot nalašč za iskanje morebitnega visokoenergijskega elektromagnetnega valovanja, ki bi lahko nastalo ob teh silnih dogodkih.
Druga železa v ognju
Trenutno sta v orbiti dva pomembna satelita, specializirana za rentgenske žarke: Nasina Chandra in Esin XMM-Newton. Toda napravi sta že "v letih", delujeta od 90. let prejšnjega stoletja naprej. Izstrelitev naslednjega visokozmogljivega satelita (Atena) za ta del spektra elektromagnetnega valovanja je postavljena v oddaljeno leto 2028. Še prej sicer utegne vskočiti Kitajska s svojim vse hitreje razvijajočim se vesoljskim programom, vključujoč vesoljski teleskop HXMT (Hard X-ray Modulation Telescope).
Revija Nature poroča, da je bilo raztreščenje posledica niza napak v programski opremi. Najprej je bil hroščast sistem, ki prepoznava zvezde v okolici, s čimer satelit ve, kam je usmerjen. Samo to samo po sebi ne bi bilo dovolj za katastrofo, je pa sprožilo zaporedje neljubih dogodkov. 26. marca bi se Hitomi moral usmeriti proti točno določeni galaksiji. A ker sistem za prepoznavo zvezd ni dobro deloval, je računalnik preračunavanja o usmerjenosti izvedel s pomočjo vgrajenih žiroskopov. Ti pa so - napačno - poročali, da se naprava vrti. Sprožil se je neki drugi sistem, reakcijska kolesa, ki bi morala z nasprotno silo ustaviti vrtenje (ki ga ni bilo). Namesto tega se je satelit dejansko začel vrteti v drugo smer, vedno hitreje. Reakcijska kolesa bi moral ustaviti - še en - mehanizem, posebna magnetna palica. Ta se je, tako poroča Nature, sicer sprožila. A ker sistem za usmerjanje v prostoru ni deloval pravilno, se tudi ta palica ni postavila v pravilen položaj v treh dimenzijah, zato svoje naloge ni opravila. Hitomi je samo še pospeševal vrtenje. Računalnik je napravo poslal v varni način delovanja in kot ukrep v sili sprožil kemične potisnike, da bi ustavili nenadzorovano gibanje. Toda spet - zaradi napake v programski opremi - so potisniki samo še pospešili vrtenje. Vse to se je zgodilo, ko je bil Hitomi na drugi strani Zemlje glede na Japonsko, zato naprave niso mogli neposredno upravljati v realnem času. Naslednji dan so ugotovili, da je nekaj zelo narobe - vsaj 10 kosov se je oddrobilo z naprave. Misija pa ne bo povsem zaman. Z mislijo na najhujše so Japonci kmalu po utirjenju v orbito opravili eno opazovalno seanso. Osredinili so se na gibanje kopice galaksij v ozvezdju Perzeja, kar naj bi nekoč pripeljalo do prgišča znanstvenih člankov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje