Na vprašanje, zakaj predvsem področje naravoslovne znanosti in tehnologije ostaja nekakšna moška trdnjava, nekega dobrega odgovora ni. "Na to ne znamo čisto dobro odgovoriti, mnogo razlogov se prepleta, prave enakosti spolov pri nas še vedno ni, spola sta si po naravi različna, materinstvo je gotovo eden od razlogov, ambicioznost, razlike v načinu razmišljanja," je za MMC ob robu dogajanja na Inštitutu Jožef Stefan pojasnila dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko Mojca Ciglarič.

"Bolj uravnoteženo razmerje bi prineslo korist vsem, znanstvenih dosežkov bi bilo več, ker ženske razmišljajo na drugačen način in tako prinesemo svež pogled, v mešanih ekipah je tudi delati bolj zanimivo, drugačna dinamika se vzpostavi in poveča kreativnost ter produktivnost, raziskave so dokazale, da obstaja močna korelacija med spolno uravnoteženostjo podjetja in njegovo uspešnostjo," je pojasnila.

Ko govorimo o enakosti spolov, ne gre za to, da se poskuša doseči, da bosta spola identična, gre enostavno za enakovrednost, za enake pravice in možnosti v družbi. Za žensko se velikokrat zatakne, ko se odloča med kariero in družino. "Materinstvo ni težava, a problem je, ker je sistem naravnan tako, da si težko privoščiš, da daš za eno leto kariero na stran, za žensko se ob otrocih pojavi veliko domačega dela, ki se ga ne da odložiti na jutri ali drug teden, ne morejo ostajati dalj časa v službi, še vedno imamo vloge večinoma tako razdeljene, da so mame tiste, ki poskrbijo za družino, tudi če imajo kariero, očetje pa so tisti, ki pridejo domov kasneje in pričakujejo, da vse 'štima'," je izpostavila stereotipne vzorce.

Nezdružljivost porodniške in raziskovalnega dela?
Prav materinstvo in z njo povezano porodniško odsotnost so na omizju izpostavili kot veliko težavo, saj prihaja do zastajanja raziskovalnega dela ali pa se kandidatke na razpise sploh ne prijavijo. Sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Martina Vuk je opozorila, da bi bilo treba poiskati ustrezno rešitev za primere, ko porodniški dopust raziskovalki onemogoči delo pri določenem projektu. Evropska sredstva po navadi pridejo z zahtevo, da je treba projekt dokončati v določenem časovnem obdobju.

Pristojni bi morali omogočiti, da bi se raziskovalka lahko prijavila na določen razpis, tudi če bi ga objavili na dan poroda. Projekt bi bil med njeno porodniško na "čakanju" in bi ga izvedla, ko se vrne. Pogosto se namreč zgodi, da takrat, ko se vrne, za kandidatko primernega projekta ni na voljo, je opozoril vodja odseka za računalniške sisteme na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) Gregor Papa. "Med kolegicami se je dogajalo, da se sploh niso prijavljale na razpise, če so vedele, da bodo zanosile, ali pa so bile že noseče. Razpisi bi morali biti napisani tako, da bi projekt pridobila ne glede na porodniško," je dodal.

Na omizju so sogovorniki opozorili tudi na v času sodobnih tehnologij "nesmiselno" obveznost neprekinjenega večmesečnega udejstvovanja oz. "prisilnega dela" v tujini kot pogoja za napredovanje, ki ob morebitnem materinstvu mnogim raziskovalkam povzroča preglavice. "Znanost in raziskovanje sta v veliki večini financirana iz javnih sredstev, tako da ima država vse vzvode v roki, da uredi zadeve tako, da ne bo samo deklarativno za enake možnosti, enakopravnost spolov, podpiranje materinstva in natalitete, ampak bo to udejanjila tudi v praksi," je opozorila Ciglaričeva.

So moški bolj ambiciozni?
Nekatere ženske morda res niso tako ambiciozne kot moški, a to predvsem zaradi družbeno pogojenih spolnih vlog, je dejala Ciglaričeva. Papa pa med moškimi in ženskami v tem pogledu ne vidi kakšne velike razlike. So takšni, ki "rinejo naprej", in takšni, ki pozabijo, da možnost napredovanja sploh obstaja, je dejal.

Predavateljica na Univerzi v Cambridgeu Mateja Jamnik pa je opozorila, da raziskave kažejo, da se ženske manj prijavljajo na določena delovna mesta. Povečini se namreč prijavljajo le ob predpostavki, da v celoti izpolnjujejo pogoje, medtem ko moški to pogosto storijo že, če jih izpolnjujejo denimo polovico. Na univerzi, kjer deluje, so po njenih besedah vpeljali prakso, po kateri ne zaključijo določenega razpisa, dokler med prijavljenimi ni zadosten delež žensk.

"Najboljši lahko ostajajo skriti, ker se sploh ne prijavijo. Družbeni cilj bi morala biti uravnoteženost, tudi prevlada žensk v določenih poklicih in s tem feminizacija ni dobra," pa je opozorila državna sekretarka.

Družbeno zasidrani stereotipi in vloge
Ženske se za naravoslovje in tehniko odločajo manj predvsem zaradi močno zasidrane družbene delitve na ženske in moške poklice. "Nihče ne oporeka, da so intelektualne sposobnosti spolov enake, da so se ženske ravno tako sposobne naučiti bodisi matematiko ali pa družboslovje," je dejala Ciglaričeva in dodala, da mogoče za tehnične poklice manjka "malo reklame" med dijakinjami, ki se odločajo za študij. "Na našem področju računalništva je zelo pestra paleta poklicev, ne glede na to, ali hočeš delati z orodjem, programirati ali pa delati z ljudmi, pri vsem tem so ženske zelo uspešne, to ni v nasprotju z žensko naravo," je sklenila.

Programiranje v osnovne šole
"Otroci radi raziskujejo, če jim daš orodje in jim poveš nekaj osnovnih principov, so zelo kreativni, mislim, da šolski sistem preveč ukaluplja, ne pušča svobode raziskovanja," je še pristavila in opozorila, da računalništvo v osnovnih šolah še vedno ni "polnopraven predmet". "Ne mislim igranja igric, uporabljanja worda ali risanja, pač pa osnove programiranja, tega so otroci v zadnjem triletju sposobni, matematiko imajo skoraj vsak dan, zakaj ne bi imeli še ure, dveh računalništva," je izpostavila Ciglaričeva.