Umetna maternica plodu zagotavlja vse potrebno za normalen razvoj, tudi dotok krvi s hranilnimi snovmi in zaščitno plast plodovnice oziroma amnijske tekočine, ki omogoča premikanje v vse smeri, poroča BBC.

Znanstveniki z otroške bolnišnice v Filadefiji upajo, da bodo s tem postopkom lahko nedonošenčkom nekoč zagotovili večje možnosti preživetja. Znanstveniki predvidevajo, da bi bile lahko klinične raziskave mogoče v nekaj letih. Najprej pa morajo opraviti še nekaj preizkusov na živalih, da se prepričajo, ali so postopki dovolj varni za človeka, so povedali za časnik Nature Communications.

Ekipa znanstvenikov sicer zagotavlja, da cilj projekta ni nadomeščanje mater, temveč le iskanje boljših možnosti za razvoj prezgodaj rojenih otrok. Nedonošenčke, rojene okoli 23. tedna nosečnosti, zdravniki zdaj namestijo v inkubatorje ter z respiratorji pomagajo njihovemu dihanju, vendar lahko ta postopek poškoduje razvoj njihovih pljuč.

Umetna maternica - plastična vreča
Umetna maternica oziroma "plastična biovreča", kot jo imenujejo v Veliki Britaniji, vsebuje mešanico tople vode in dodanih soli, podobno amnijski tekočini, ki plod ščiti med premikanjem.

Plod v umetni maternici hranil in kisika ne more dobiti prek posteljice (placente), zato je s popkovino povezan s posebnim aparatom, ki mu dovaja potrebni dobrini. Srce nerojenega jagenjčka s svojim bitjem pošilja staro kri iz sistema do aparata, kjer se ta obnovi in nato vrne nedonošenčku.

Sistem v največji mogoči meri posnema naravne procese in s tem nedonošenčkom omogoča nekaj dodatnih tednov za razvoj pljuč in drugih organov.

"Starost, pri kateri se trudimo za nadomestek maternice, je med 23. in 24. tednom nedonošenčka. Pri prezgodnjem rojstvu v tistem obdobju se nedonošenček mora prilagoditi zunajmaterničnemu okolju in vdihuje zrak, čeprav ga pri normalnem razvoju še ne bi smel," je Emily Partridge pojasnila namen projekta.

Nedonošenčki pred 23. tednom skoraj nimajo možnosti preživetja
Pri nedonošenčkih, ki se rodijo pred 23. tednom, je možnost preživetja skoraj nična. Pri 23 tednih je ta 15-odstotna, pri 24 je 55-odstotna ter pri 25 tednih že 80-odstotna.

Nedonošeni jagenjčki v raziskavi so bili po razvitosti primerljivi človeškemu plodu pri 23 tednih in so se v svojih "vrečah" normalno razvijali. Med procesom so se jim v polietilenski vreči odprle oči, oblikovati se jim je začelo tudi runo.

Po 28 dneh v maternici so jagenjčke iz umetnih maternic postavili na prosto, da so sami začeli dihati zrak, nekatere izmed njih pa so hranili po steklenički. "Njihov razvoj je bil v vseh pogledih normalen," je povedal vodja raziskave Alan Flake.

Vendar ima projekt še vedno precej težav. Stopnja tveganja okužbe je velika, zelo težavno je tudi odmeriti pravilno količino hranil in hormonov. Tudi ob morebitnem napredku ostaja odprto vprašanje, kako bi se na idejo odzvali bodoči starši.

"Predvidevamo, da bo umetna maternica videti kot običajni inkubator. Imela bo pokrov in znotraj tega ogrevanega okolja bo nedonošenček v biovrečki," je morebitno uporabo umetne maternice opisal še eden od raziskovalcev, Marcus Davey.

"Ta študija je zelo pomemben korak naprej. Še vedno obstajajo veliki izzivi za izpopolnitev metode, da bodo dobri rezultati postali bolj konsistentni in sčasoma primerljivi s trenutnimi strategijami za intenzivno nego novorojenčkov," je povedal profesor za reproduktivno medicino in znanost na edinburški univerzi Colin Duncan ter dodal: "Potrebno je še veliko predkliničnih raziskav in razvoja. Klinike postopka ne bodo začele izvajati prav kmalu," še poročajo na BBC-ju.