Slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v uvodu čestitala prejemnikom nagrad. Dejala je, da znanstveniki niso le ljudje, ki ustvarjajo, zaprti v svojih laboratorijih in kabinetih, na odrih pa se pojavijo predvsem na konferencah, temveč njihovi dosežki prežemajo vsak dan, zato je promocija znanosti in dosežkov znanosti nujna.

"So obdobja, ko se na znanost želijo lepiti etikete, ki si jih ne zasluži, in ne nazadnje so zadnja leta ena takih, zato je letošnja slovesnost še posebej pomembna," je poudarila.

V nadaljevanju je predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti Nataša Vaupotič podelila letošnje nagrade.

Zoisovi nagradi

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju teorije prava in države ter filozofije prava je prejel akademik profesor Marijan Pavčnik, ki je s svojimi deli pomembno prispeval k razvoju pravne teorije in razumevanju prava v slovenskem prostoru.

V petih desetletjih znanstvenega ustvarjanja je za seboj pustil izjemno bogato dediščino. Zasnoval je knjižno zbirko Pravna obzorja in kot soavtor uredil več knjig, ki raziskujejo tehtna vprašanja prava. S svojimi deli Teorija prava in Argumentacija v pravu je postavil temelje za razumevanje prava, njegova znanstvena spoznanja pa so odmevala tudi po svetu. V zadnjem času je kot ustavni sodnik prispeval k razvoju ustavnosodne prakse.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju ved o živem pa je prejel Radovan Komel, eden izmed utemeljiteljev medicinske molekularne biologije in genetike ter genskega inženirstva v biokemiji in biotehnologiji v Sloveniji.

Izstopajoče je njegovo delo na področju diagnostike in odkrivanja molekularnih osnov genetskih bolezni, kot so cistična fibroza, hemofilija A, limfomi in vrsta drugih. Posebna Komelova značilnost je prizadevanje za povezovanje raziskovalcev v biokemijski in medicinski sferi. S tem namenom je na njegovo pobudo nastal slovenski konzorcij za biočipe, pozneje pa tudi Center za funkcijsko genomiko in biočipe.

Puhova nagrada

Puhovo nagrado za življenjsko delo na področju funkcionalne električne stimulacije in robotizacije pa je prejel Uroš Stanič, in sicer za pionirski prispevek pri razvoju funkcionalnih električnih stimulatorjev, slovenskih industrijskih robotov in robotizacije.

Svoje dolgoletno raziskovalno delo je nadgradil z razvojem ljubljanske družine električnih stimulatorjev kot osnovo za rehabilitacijo hemiplegičnih bolnikov – Ljubljanska šola rehabilitacije. Gre za način zdravljenja, kjer z električno stimulacijo ohromljene mišice vrnejo bolniku funkcionalni gib, kot na primer odpiranje spastične roke in omogočanje prijema predmetov ali dvigovanje padajočega stopala med hojo in preprečevanje šepanja. To učinkovito metodo rehabilitacije je iz Ljubljane razširil po vsem svetu. Uspehi pri rehabilitaciji gibanja hromih bolnikov so bili osnova za naročilo Gorenja za razvoj prvega slovenskega industrijskega robota GORO1.

Ambasadorka znanosti

Na prireditvi so podelili tudi priznanje ambasadorka znanosti RS, štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke ter šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke.

Priznanje ambasadorka znanosti RS za raziskave in razvoj inovativnih imunoterapij rakavih obolenj je prejela Nataša Obermajer, ki od leta 2016 vodi projekte odkrivanja in razvoja inovativnih zdravil za zdravljenje raka pri farmacevtskem podjetju Janssen, del družbe Johnson & Johnson v Belgiji. Med njene ključne dosežke spada vodenje razvoja novega biološkega zdravila, ki je trenutno v prvi fazi kliničnih preskušanj ter predstavlja pomemben napredek pri zdravljenju posameznih oblik trdnih tumorjev.

Zoisove nagrade za vrhunske dosežke so prejeli Nada Lavrač za vrhunske znanstvene dosežke na področju strojnega učenja, Maja Ravnikar za vrhunske dosežke na področju mikrobne biotehnologije, Ester Heath za rabo organske analize na področju okolja, hrane in zdravja ter Bojan Kuzma na področju linearne algebre. Puhovo nagrado za vrhunske dosežke pa sta prejela Janez Demšar in Blaž Zupan, in sicer za razvoj orodja za podatkovno analitiko in strojno učenje Orange.

Zoisova priznanja pa so prejeli Lenart Škof za vrhunske znanstvene monografije na področju sodobne filozofije in etike, Blaž Likozar za pomemben znanstveni prispevek na področju kemijskega inženirstva, Tea Lanišnik Rižner za pomembne dosežke na področju biokemije in molekularne endokrinologije ginekoloških rakov, Rok Žitko za razvoj teorije nanoskopskih kvantnih sistemov, Lidija Čuček za pomembne dosežke na področju procesne sistemske tehnike in Matej Praprotnik za pomembne dosežke pri večskalnem modeliranju in simulaciji mehke in biološke snovi.